naše življenje je psihološki triler (teza)

Zala, razmišljal sem, kakšen je žanr našega življenja. Psihološki triler. Ker vedno znova ugotavljamo, da je vse drugače, kot smo mislili, da je. Naše zgodbe se izkazujejo za blodne: to, kar smo še malo prej mislili, da je osišče sveta (tisti odnos, tisti projekt, tisto zagamano področje, politika (!), svet, mi v svetu – pred… Continue reading naše življenje je psihološki triler (teza)

Če ti pot preči srna

Pot mi je prečila srna. Pri Tivoliju, pod Rožnikom, v dopoldanskem mrazu. Lepa srna, kakšna pa. Ne … O, glej, srna! sem rekel pri sebi. Prišla je iz gozda, z leve, se prikazala pred mano kot – prikazen iz sveta resnice – nekaj sekund postala, me gledala, sva se gledala in nato – šla dalje, nizdol.… Continue reading Če ti pot preči srna

hiperborejski plašč

Sredi jeseni naveznem nase svoj hiperborejski plašč. Kako je vzvišen … Z mrazom sta si brata, ne sovraga, zato ne – ne gre za vzvišenost pred grožnjo prezebe. Vzvišen je pred kraji, ki mraza ne poznajo. Da, prav germansko in slovansko se človek počuti, navda ga nek čuden ponos, ko se tako pokrije, ne iz… Continue reading hiperborejski plašč

ena misel

ali je voda bolj H2O ali je bolj voda? to je to vprašanje. bolj je voda. in če smo že tu: in ali je vaša mama bolj … ali je tvoja sestra, tvoj brat, tvoj sin (nekaj sem te vprašal, koštrun!) … (uvedli bodo zakone zoper blasfemijo – kar naj jih — vse to je… Continue reading ena misel

nov prispevek

Vse je drgač kot mislmo de je. Vse je tk kt mislmo de je. Velkega drugega ni. Dobri medved je. Cerkev je socialno-zgodovinska instanciacija neustrašnosti in post-smrtne eksistence. Če imate drugo ime – zaznamovano s smrtjo in čezsmrtnostjo – ga rade volje prevzamem. Kot politični filozof. Cerkev. Kraljestvo. Mir. Shalom.

prva pesem

najprej, res najprej je treba zapisati en velik NE (drugače se sploh ne da začeti pa še potem sploh ni gotovo, da karkoli še pride, vsaj kar se besed in pesmi tiče)

Vremenska napoved ALI Metazifizika TV-poročil

Ko kdaj naletim na Vreme, me prevzame prvovrstna melanholija. Če se to zgodi celo pri kom na obisku, da je torej vse skupaj res predvajano prek televizije, prek televizorja, potem je doživetje le še močnejše. Vse skupaj me spomni na možnost enovite pripovedi. Na to, da nekje ni vse tako hudimano razdrobljeno in kompleksno in… Continue reading Vremenska napoved ALI Metazifizika TV-poročil

Bog se pusti pozabiti

Zamislite si: Lepa jasa, drevesa, nebo, šum, hlad, pot, dekle. Vse te nagovarja kot nekaj dobrega, obljubljajočega, lepega. Vse govori: Dobro je. In potem v svoji krščanskosti pomisliš: Ne. Nekam v to mizansceno moramo “vključit” še Boga. Pa Kristusa. Pa Marijo. In … vse “presežnosti” je kar naenkrat konec. Pa zakvaj je to treba?! Ali… Continue reading Bog se pusti pozabiti

Logos in Kaos

Če je Bog Logos, beseda, misel, smisel – in krščanstvo pričuje, da je – potem besede in misli niso nepomembne. Niso nekako “drugotne” glede na svet, ki naj bi kakor da obstajal neodvisno od naših misli. Moderni svet nas navaja na drugačno vizijo. Na zapostavljanje besede in misli. Skozi moderne, ateizirane oči, svet najprej je.… Continue reading Logos in Kaos

moje, naša ideološka življenja

Kako veš, da živiš ideološko? Prek dolgčasa. I live ideologically. That’s it. It’s so painfully obvious. I can tell because it’s so boring—basically boring to death. The funny, even grotesque thing is the narration is obviously false. The ideological description of my life doesn’t make any sense. It’s as if everything is described precisely as… Continue reading moje, naša ideološka življenja

uvod v (est)etiko osebnega uprizarjanja

O našem spletnem in notranjem sebe-uprizarjanju je bilo že toliko neizgovorjenega, da je katerakoli izhodiščna točka pravzaprav boljša kot nič. Tako da kar začnimo. Najbrž smo se vsi, ki smo kdaj kaj objavili na IG, soočili z neko čudno tesnobo ali vsaj neprijetnim občutkom. Sam se tam počutim prav gol. Kot bi me preganjalo vprašanje:… Continue reading uvod v (est)etiko osebnega uprizarjanja

če bom kdaj svetnik

če slučajno kdaj postanem svetnik – Bogdaj, seveda – mislim, da bi me lahko določili za zavetnika hipokritov. torej, nekakšnih dvoličnežev, lažnjivcev (da, z j – tako smo zviti in neprimerni), nekonsistentnežev, golih mask, ponarejencev, neintegralnežev, nepristnežev, eksistencialnih vohunov, praznih besed, tega-kar-še-kič-ni. kadar se želim soočiti s svojo lažnostjo, se obrnem na Boga. ko gre… Continue reading če bom kdaj svetnik