zapis izza oči2


živeti v velikem mestu je kot bi živel v sivem mestu. Še luna, kadar je polna, te ne razsvetli, saj nimaš niti miru, niti teme, niti tišine, da bi jo slišal in ob njej molil. Tako se je nadaljevalo moje življenje v velikem mestu. Nekoč bom živel ne v mestu in takrat bom čakal mlaje. Zdaj ne čakam ščipov in ničesar sploh ne čakam. Ko odrastem, ali ko si končno rečem, da je čas, pa bom čakal. Na lisico ali na gamse. In na polno luno, da bom ob njej prebiral in prepeval psalme, in ob njej bom ne bom več sam, saj bodo z mano prepevali in jokali moji otroci in moja prijateljica. Nato bomo šli. Nikamor.