Bog: ti ali on

Če je Bog ta, ki me kliče po imenu (Iz 45, 3), je edini možni pravilni odziv na ta klic ‘Ti’, ne ‘On’. Pri tem pa ne gre zgolj za jezikovne detajle, gre za jedro ‘razumevanja’ Božje resničnosti. Treba je izbrati: Ti ali On.

Kristus je Ti. Popolni transcendentni bog je On. Ker ni (v ničemer) enak (nam). Je On (ni udeležen v moji/naši resničnosti neposredno). Ti je ta, ki je navzoč v mojem svetu (a šele, ko ga kot takega prepoznam).

Če je bog Odnos (kar želi pokazati dogma o sv. Trojici), je torej nujno Ti, kajti On pomeni odsotnost neposrednega odnosa.

Zdi se, da Boga označujemo z On, ko govorimo med seboj. Normalno je, da (zaradi razumevanja) v skupnosti posameznika označimo z on, da vemo, o kom govorimo. Ampak ali si takšno označbo lahko privoščimo tudi pri Bogu, ki je po naravi, po bistvu Ti? Po mojem mnenju ne, saj ga s tem popredmetimo, saj postane ‘le še en’ v vrsti objektov, o katerih mislimo in imamo o njih neko znanje. (ravno narobe pa v tem smislu ti ne predpostavlja kakšnega znanja o kom, ampak živo izkustvo prisotnosti Drugega)

Kaj bi se torej zgodilo, če bi iz bolj ali manj pogostih pogovorov o Bogu izločili besedo On in besedo Bog sploh? Ostal bi nam na voljo še Ti. To bi po eni strani pomenilo, da je Bog rezerviran za naše najglobje pogovore z našim ‘alter egom’, ki ga nagovarjamo s ‘Ti’, pa za naš odnos do stvarnosti kot take – ki je zaradi neposredne udeleženosti obeh nujno Ti, po drugi strani pa bi ob razumevanju Boga kot ‘Ti’-ja bili primorani v prav vsakem odnosu odkrivati in najti Boga, kajti ni ga drugje.

Ne pravim, da si ti bog, ampak da, ko prepoznam Ti-ost pri nečem, nekom (ali pri vsem), in tako ustvarjam odnos, sem deležen božje resnice. Nisi bog Ti, ampak Odnos, ki ga ni brez Ti-ja na eni in na drugi strani.

“It (theology) is not just our discourse about God, but first and foremost the acceptance and the pursuit of a deeper understanding of the word which God speaks to us, the word which God speaks about himself, for he is an eternal dialogue of communion, and he allows us to enter into this dialogue.” (Luč vere, Frančišek)

Kristus je Ti. Vera je odnos s Kristusom. Ta odnos pa poraja Novo stvarnost (prim. 2Kor 5, 17), v katero smo po tem odnosu prerojeni.