Kako je modrost postala talka narekovajev

Ste tudi vi eden izmed tistih, ki se bojijo za usodo modrosti? Če ste, potem je tale zapis kot nalašč za vas! Pa ne zato, ker bi bil tako zelo moder, ampak ker ni nič drugega, kot objokovanje izgubljene avtoritete narekovajev, ki so še do nedavnega predstavljali privilegirano mesto duhovitih in globokih uvidov v neko stvar, običajno v življenje. In če se lotite branja zdaj, dobite na koncu brezplačno še paket avtorsko nezavarovanih citatov. Angleških!

Tale zapis bi lahko naslovil tudi “Odziv na citatomanijo”, vsekakor pa bi ga kot družba “potrebovali” že davno prej, če bi želeli bi preprečiti usoden razrast modrovalnega samopašništva. Ker ja, lahko bi rekli, da našo dobo opredeljuje hiperinflacija modrovanja. Prišlo je tako rekoč do uzurpacije modrovanja s strani slehernika, še posebej prek družbenih omrežij, kot sta Facebook in Instagram.

Trpin.

Poskus primera modrostnega citata in razlika med njim in duhovičenjem

Citatna modrost (ta koncept sem si ravnokar izmislil; upam, da vam je OK) naj bi bila kratka izjava, ki na nek duhovit ali vsaj zanimiv način razkriva neko globljo resnico o življenju in svetu, pogosto z rabo alegorije ali kake druge retorične figure. Primer citatne modrosti (izmišljen v tem trenutku): “Življenje je kot morje: Modro in zeleno hkrati.” Haha, ne, imate prav! To še za zanič citat ni dobro, uporabno je kvečjemu kot eden izmed neuporabnih predlogov za logo kake konservativne podeželske stranke. No, ampak poanta je v tem, da lahko napišete praktično karkoli – dokler je kratko in dozdevno udarno – pa vam bodo narekovaji držali štango pri uničevanju integritete pisane besede.

Poanta je v tem, da lahko napišete praktično karkoli – dokler je kratko in dozdevno udarno – pa vam bodo narekovaji držali štango pri uničevanju integritete pisane besede.

Format objav na Instagramu, pa tudi na Facebooku, je tak, da spodbuja uporabnike k objavljanju kratkih pripisov s fotografijami. Treba pa je ločiti duhovit pripis od pripisa, ki se predstavlja kot citat, kot neke vrste modrost. Če denimo pod sliko nekega glasbila avtor zapiše: “Muzika naj bo!” je to drugo, kot če pod njo zapiše “Glasba je za človeka to, kar je za rožo sonce”, oziroma, ne! Mora biti po angleško: “As music for a man, as sun for a flower.” (Slovnična pravilnost ni važna. Sploh nič ni važno!) Duhovitost, ki ni v narekovajih, in ki hoče biti zgolj duhovita, ne pa tudi modra, gre soditi z mnogo milejšimi vatli.

Kič, anarhija in obup

V čem je sploh problem? Zakaj sem sploh začel to neizzvano vojno? Zato, ker nevarnost kiča ne ogroža samo vizualno-estetskih početij, ampak grozi tudi drugim področjem življenja – recimo duhovnosti, torej področju, ki je močno povezano z vprašanji globokih resnic o življenju in svetu.

Poleg nevarnosti modrostnega kiča pa preti še nevarnost duhovno-intelektualne egalitarnosti, ki vsem ljudem priznava enako stopnjo modrosti. Ne! Nekateri so bolj modri, drugi pa manj. Pa boste rekli: Ja, kdo pa določa to, kdo je bolj moder in kdo manj? Hjah, ljudje pač. Skupaj s tradicijo, ki podeljuje takšne ali drugačne modrostne nazive akademikom, doktorjem, škofom, pisateljem in tako dalje. Ampak tega svojega plemenitega poslanstva razsodnika ljudstvo ne more uresničevati, dokler se nad njim vrši kulturni pritisk, ki pravi, da smo v smislu spoznanja vsi enaki. Nismo! Ta anarhija modrovanja je hudič!

In ko imamo vse naokrog toliko odrešenja, toliko spoznanja, je kot da bi nekako že vnaprej obupali nad vsako možnostjo odrešitve in spoznanja. Obup, pač.

Pa še tole je: Modrostni citat (ta koncept sem si kar sam izmislil, upam, da vas ne moti) je po definiciji zelo intenziven način komunikacije. Predpostavlja pomensko nabitost do kraja in še čez. Je po definiciji vsaj nekoliko evforičen, senzacionalen, odrešilen, vseobsegajoč. Vse je “na ful”. In ko imamo vse naokrog toliko odrešenja, toliko spoznanja, je kot da bi nekako že vnaprej obupali nad vsako možnostjo odrešitve in spoznanja. Obup, pač.

Pod širokosrčnostjo se skriva en velik nič

Fora je v tem, da se pod širokosrčnostjo pri interpretiranju, ki jo trenutno stanje na področju modrovanja od nas pričakuje, skriva nekaj tako neartikuliranega, tako prvinsko kaotičnega, da nas v smislu kakovosti življenja, neke notranje duhovne konsistentnosti posameznika (je še kdo ob omembi konsistentnega posameznika pomislil na g. Omana, Bog mu daj večni mir in pokoj?) vse siromaši. V tej širokosrčnosti se skriva nek barbarski, sebičnostni moment, moment anomije – brezvladja, ki bi ga, če že, lahko opisali s sledečo krilatico: “Hjah, vse je po svoje res.” Seveda je. Ampak seveda da ni!

Tudi Žižek je govoril o tem. Govoril je o svoji sumničavosti do modrovanj, saj da je njihova interpretacija tako arbitrarna, da izniči vsako vrednost besede. Ista oseba, ki se bo strinjala s citatom “Živi zase!”, se bo čez par sekund z lajkom podpisala še pod citat “Živi za druge!”. Kaj zdaj – zase ali za druge? Hjah, oboje po malem, bo rekla.

Let’s make one thing clear…

Modrostni citat je zato spričo nedavnih trendov oropan vsake avtoritete. Zaradi vas, dragi, še posebej mladi in še posebej ženski ljudje, ki ga brezsramno zlorabljate za svoje nečimrne interese. Ker, naj bo jasno:

Postavljanje lastnih misli v citatno obliko, torej v obliko, ki napeljuje, da gre za “modrost”, je sicer legitimno, ampak dodobra drzno početje, ki se mora vselej upravičevati pred publiko, ki ima pravico, da, v kolikor izjava ni bogvekaj, avtorja obtoži nečimrnosti. Da, trenutno stanje je tudi rezultat odsotnosti strahu pred sodbo.

V glavnem, tema tega zapisa se mi zdi tako zanimiva, da se v nekem smislu počutim kot začetnik nekakšne duhovne revolucije, nekakšnega novega vala moraliziranja. Ampak najbrž ne bo nič. No, za konec še obljubljeni dodatek:

Dodatek: Brezplačni citati

Kot bonus dodajam še par improviziranih citatov, ki jih lahko prosto uporabite. Vsi so v angleškem jeziku. Sicer nič ne pomenijo, ampak saj to niti ni važno. Važno da je po angleško, nekateri pa vključujejo celo srednje težke besede, kar je le še dodaten plus.

“Life is a prey in itself. Insufficient for as long as it lasts.”
“No one can tell you what to be. Be loving and entertainment.”
“Be strong, for people will not judge you for your weakness.”
“She was a woman of character. Never misjudge yourself.”
“Be authentic, be you, no matter what. Others are already alive.”
“Art is when you love yourself and when you try your best at heart.”
Ne se smejat. To je vse uporabno.

Leave a comment

Your email address will not be published. Required fields are marked *