prišla mi je misel, rekoč: zbiraj. zberi, in nato bo to nekaj. vse, kar se ti zdi razpršeno, zberi, poveži v višjo enotnost. karkoli. in na tem bo nekaj po sebi dobrega. ekleziast. zbiralec. Oni rezbar ikon bi rekel, da gre za najdevanje in uresničevanje enotnosti v ‘multipliciteti’. da gre za božje principe. in koliko razpršenega … koliko tega, kar se ponuja, da zberem, da zbereš. sam sebe. razpršen, raztreščen, v tolike misli, skrbi, ideje, navdihe, obžalovanja. toliko, da se skoraj izgublja eno, ki bi lahko bilo, možnost potrpežljivega zbiranja v nekaj. zberi: če ne več, dva poveži v eno. tri, štiri. besede. stvari. ljudi. zbiranje tega, kar sodi skupaj, je božje delo. je samo po sebi dobro. razpršena pasivnost leži na obalah bivajočega, potem pa zbiraš, in je nekaj, čeprav nekaj malega. rečeš: to je tu. tu je nekaj, kar sem zbral. in ta nekaj je dober. zbrano je odrešeno razpršeno. mogoče je samo čipka iz male šole. ampak stoji skupaj. stavek. nekaj besed, več kot če so posamezne. en sam stavek. poved. mogoče pozornost, zberi. za 11 sekund. enajst. slab ducat korakov, pa je to pot. pot do mize, pot do lijaka. 11.000, pa je romanje. upanje je princip zbiranja. (upanje, da je nekje nekaj, kar vse to povezuje v nekaj dobrega) 11 pomitih posod, pa je to urejeno korito. 11 vej, pa je butara. zbiranje je božje delo. zbiraj. zbiral bom. po principu: zbrano je več kot razpršeno. po veri: Bog vse zbira k sebi. tako deluje. v sebi zbira vse mnoštvo in ga kliče v svojo ljubezen. koliko mora zbrati butar, korakov, not, ljudi, ministrantskih vaj, da je ena slovesna procesija. koliko, da se proslavi v kozmični liturgiji. začne pa se pri zbiranju sekund, zlogov in besed v stavek ali že zgolj misel, ki artikulira upanje.
zbiraj. magari sekunde
