Zakaj pišem

K pisanju me žene vprašanje, ki sem si ga zastavil, ko sem nekega dne kot brucovski študent obstal sredi Ljubljane: In kaj zdaj? Po koncu predavanj, ko smo se z gručo študentskih kolegov prebili po stopnicah gor in dol do izhoda, se na pol prijazno in na pol iskreno pozdravili, sem bruc obstal na platoju… Continue reading Zakaj pišem

Posedet še mal v avtu …

Odkar sem postal pravi prebivalec tradicionalne vrste kapitalizma, z redno službo in avtom, s katerim se vozim na delo, imam priložnost gledati na svet iz povsem novih perspektiv. Čeprav je šele dober mesec dni, kar nisem več nekaj med free-lancerjem, študentom in podpredsednikom društva, pač pa pravi pravcati “delavec”, sem se že prepričal v avtorstvo… Continue reading Posedet še mal v avtu …

Vektorji

“Seveda se v dlaneh ne skriva nobena posebna duhovna energija, in seveda ta energija ne prihaja iz srca. Saj smo v 21. stoletju in nismo neki zabiti ezoteriki! In vendar – v dlaneh se skriva posebna duhovna energija in prihaja iz srca.”

Brez sramu in brez strahu

Včasih si kako pesem, ki mi je čez vse pri srcu, transkribiram – zapišem v note. Pesem Gala in Severe Gjurin “Brez sramu in brez strahu” je zame ena najlepših slovenskih ljubezenskih.

Pol politika je njegova avra

Danes so Socialni demokrati dobili novo predsednico. Ob takšnih priložnostih novinarji običajno sprašujejo politične komentatorje, kaj ji napovedujejo. Eni analizirajo program, drugi se dotaknejo šibkih (ali močnih) organizacijskih sposobnosti ali pa borne povezave s terenom ali kaj takega. Le malo pozornosti pa običajno posvetijo politikovi karizmi. Sam pa menim, da osebna avra predstavlja vsaj pol… Continue reading Pol politika je njegova avra

Živjo, Slovenija

Živjo, dobri ljudje. To je moj novi blog. Do sedaj sem deloval na blogu blablablazblog.blogspot.com, a sem se ga iz sebi neznanih razlogov odločil zamenjati s temle. Upam, da vam bo na mojem spletišču prijetno, da najdete kaj zanimivega zase – in da, če Bog da, prek deljenja in prebiranja vsebin postajamo nekakšni prijatelji v… Continue reading Živjo, Slovenija

Untitled

Negativen prizvok pojma “ideologija”, ki jo prevajamo kot “lažno zavest”, je rezultat hubrističnega razsvetljenskega sanjaštva. Kot da je moč doseči zares “pravo zavest”! Ratzinger je izvirni greh opisal kot našo neizogibno vpetost v neko kulturo, v nekakšnost, v “ideologijo”.

Odziv na intervju dr. Irene Šumi na Valu 202: “Še zadnjih nekaj popravkov, preden lahko začnemo z demokracijo”

Na programu Vala 202 sem ravnokar poslušal pogovor z antropologinjo dr. Ireno Šumi, v katerem je bilo v ospredju vprašanje antifašizma v sodobni družbi. Strokovnjakinja je pomenljivo poudarila, da antifašizem ni zgolj politična, pač pa tudi moralna pozicija, moralna oznaka – označuje boj za osebno svobodo; za pravice žensk, takšnih ali drugačnih manjšin, itd. –… Continue reading Odziv na intervju dr. Irene Šumi na Valu 202: “Še zadnjih nekaj popravkov, preden lahko začnemo z demokracijo”

Reklama za življenje

Tista Štefančičeva izmenjava replik s poslanko Nove Slovenije, go. Ivo Dimic, iz ene od lanskih oddaj Studia City bo šla v anale. Se je še spomnite? Takole nekako je šlo, začel je Marcel: “A si predstavljate vi, da bomo šli zdaj nazaj? Da bi ženske rekle: ‘Oh, spet bi imele 6 otrok’? Tega si jaz… Continue reading Reklama za življenje

Bogati ljudje so dobri ljudje

Ne poznam tematike v detajle, a se mi hkrati zdi, da glede na vsebino mojega polemiziranja to tudi ni tako zelo pomembno. Če se bo komu zdelo, da kakšna čudna misel izhaja iz naslova mojega nepoznavanja tvarine, naj me prosim na to opozori. Govoriti nameravam namreč o zdravstvenem zavarovanju in o njegovem dopolnilnem pridevniku, ki… Continue reading Bogati ljudje so dobri ljudje

Soglasje kot poslednji vrag

Prišla mi je misel, rekoč: “Morda pa celo obstaja možnost, da bi se strinjali. Vsi. Glede vsega. Vsega pomembnega.” In bilo me je groza. Potreben bi bil zgolj zelo spreten retorik (priznam, pomislil sem tudi nase), ki bi “vso stvar” ubesedil zelo premišljeno, umerjeno in pretanjeno – in ni vrag, da strinjanje oziroma tisti soglasni “Da”… Continue reading Soglasje kot poslednji vrag

Marijino vnebovzetje kot prepotrebna nekoristnost

Praznik Marijinega vnebovzetja je totalno kulski. Samo pomislite, praznujemo vzpon neke hebrejske žene proti nebu! Meni se zdi to tako megastično, da ne morem verjeti. V našem birokratsko urejenem in racionalno popredalčkanem svetu se vsaj enkrat na leto srečujemo z nečim, s čimer res ne vemo, kaj naj. Res, kaj naj z Marijinim vnebovzetjem? “Ta… Continue reading Marijino vnebovzetje kot prepotrebna nekoristnost