V srednjem veku so bili ljudje mnogo bliže lebdenju, kot smo danes (navkljub vsej današnji tehnologiji) Samo poslušajte Hildegardo. Ljudje so se zavedali težnosti, ki jih veže k zemlji, k tlom – stran od nebes. Zato so tudi mogli razviti nauke in načine, kako operirati s to omejenostjo in se približati Božji neomejenosti. Danes lebdenje… Continue reading O lebdenju v srednjem veku
Kategorija: Nekategorizirano
sam sebi
Če nimaš drugega početi, se pa moralno izpopolnjuj. Morda ni boljšega načina za odpravljanje lenobe.
dogodek
on je stal, pred nami – obrnjen proti nam, ter nas mirno gledal in blagoslavljal (brez rok). Bogve, kam je gledal – izgledalo je, kot da k nam. Da, nas je gledal. Ljubeče, brat.mi pa – kakih 150 nas je bilo, smo prav tako stali, obrnjeni proti njemu in ga gledali, ter ga blagoslavljali.ne, nismo… Continue reading dogodek
življenje kot možnost srečnega življenja
mnogi, večina ljudi preživi življenje, ne da bi se jim kaj zgodilo. pri čemer s “kaj” mislim sreča. to pomeni: ljudje mislimo, da je življenje ne vem kak dar in da res vau!, kar pa ni nujno res. Če si srečen, je zakon, če pa ne, pa beda. Mnogi, večina ljudi preživi življenje, ne da… Continue reading življenje kot možnost srečnega življenja
o tem, da ne rečemo več hvala
Pozdravljeni, zdi se mi, da se v občevanju z družbo vedno manj zahvaljujemo. saj sem itak plačal.. Opravljal sem tečaj varne vožnje na Vranskem. Bilo nas je kakih 12, ki smo tisti dan posvetili pač – tečaju varne vožnje.Prvi del tečaja je bila nekakšna psihološka delavnica, kjer smo se prek pogovora in deljenja izkušenj –… Continue reading o tem, da ne rečemo več hvala
nekateri, mnogi
življenje preživijo v oklepaju. zunaj njega nič. Takole: (življenje)
božič
kdo bi se po takšnem bogoslužju branil imenovati se kristjan?samo norec (enkrat bom razložil, kako vidim krščanstvo.) ne gre za to, kaj je res (itak da ni res…)ampak za Resnico. Neubesedljivo Resnico, katere duha želimo ujeti skozi neko besedo, skozi neko zgodbo.gre za simbol, za špranjo v besedi – špranjo ki prepušča onkraj sebe in… Continue reading božič
Na koncu
Na koncu bo vsak sprejel medvedji objem. Na koncu bo vsak sprejel, kajti samo medved te lahko zavaruje in pogreje v svojem naročju, da se ne boš bal. Že od vedno, še od takrat je namreč tam ta ista sedmeroglava pošast, hudič, pošast, hudobni grdun. Preži in je včasih vedno bliže. Ti pa lahko izbiraš… Continue reading Na koncu
varljiva nedolžnost mobitela
Kako varljiva je podoba mobitela. Na nek način zgleda kot kvader, kot kup materije v obliki kvadra. Nedolžen kot le kaj. Ta kvader – tale, tu, na mizi med nama, je vsekaj drugega kot navaden kvader. V njem (in on sam) je potencial tvoje prisotnosti v tem hipu (praktično) kjer koli na svetu. Ob tem… Continue reading varljiva nedolžnost mobitela
nothing to live or die for
včasih je otrok pač padel z drevesa in umrl. danes ne more niti pasti z drevesa, niti umreti. niti živeti. varnost gre pač vedno na rovaš doživetij. vrednota življenja v pomenu preživetja je postala tako vrhovna, tako nad vsem, da bomo pustili, če bo potrebno, življenje oropati vse vsebine, da bo le ostalo življenje, da bo le… Continue reading nothing to live or die for
čas ne teče enakomerno
Odkar merimo čas, smo izgubili občutek zanj. Zdi se nam, kot da življenje teče v sekundah, urah, dneh, letih…V resnici pa ga določa naše doživetje. – V eni sami minuti se lahko namreč zgosti bistvo in čas desetih let. Človek čuti, kdaj mu duša raste in edinole takrat zares živi svoj čas. Morda na nekaj mesecev… Continue reading čas ne teče enakomerno
otroški ateizem odraslih
Folk (študentje, pa verjetno tudi dijaki in odrasli) je totalno pozabil na Boga! (pa ne mislim tako, kot bi govoril: “Slabi so, pozabili so na Boga!”, ampak dejansko so pozabili, oz. celo jih ni nihče pravilno uvedel v sámo problematiko Boga). Boga (ki ga zatorej očitno zavračajo) si še vedno predstavljajo poenostavljeno kot mitološko bitje… Continue reading otroški ateizem odraslih
Ateist
Ateist zanika Boga, in je tako od Boga odvisen in v zvezi z njim nesvoboden (še posebej, kolikor Boga ali sprejemanje Boga smatra za nekaj, kar utesnjuje in te onesvobaja ali pa tudi ravno narobe). Prava svoboda je takrat, ko (ne)obstoj Boga pustiš/zaupaš (Bogu). In ko se torej ne braniš morebitnega Božjega obstoja (pustimo zdaj… Continue reading Ateist
nikjer namreč (Klement Jug)
Nikjer namreč ni na spregledu neke mladine, študentarije, ki bi izhajala iz krščanskih družin, pa bi potem krščanstvo temeljito prevprašala, ter nato ne vedela, kako naprej in kako se opredeliti, in ki bi jo to vprašanje resnično žgalo – z neko znanstveno-filozofsko pa tudi osebno vnemo. Zdi se mi namreč, da imamo kvečjemu ‘vernike’ in… Continue reading nikjer namreč (Klement Jug)
kaj te stori kristjana
Moje občudovanje krščanske teologije me še ne naredi kristjana.moje navdušenje nad tem, da lahko izrekam Kristus je vstal, in se s tem izrekam, izrekam lastno bivanje skozi ‘iracionalni vzklik’, ki je hkrati govor o resnici in obenem so-potrjevanje (so-ustvarjanje) resničnosti,me še ne naredi kristjana. tudi zavedanje, da le z iracionalnim lahko opišeš racionalno, tj. da… Continue reading kaj te stori kristjana