andrej žigon je živ (poezija in resnica Andreja Žigona)
Moja črna kitara Rekel sem si, da obiščem prijatelje tisto popoldne; pa nisem odšel nikamor. Moja črna kitara je visela na steni; nisem se je mogel braniti. Obsedela sva skupaj z dušo v grlu in mehkim kovancem v očeh. Tako tisto popoldne nisem odšel nikamor. Popisani zvezki Nekje v stari omari ležijo popisani zvezki prvih […]