kako se zgodijo dogodki

nič se ne bo zgodilo. vsaj ne v okviru razmišljanja, da se bo nekaj zgodilo. srce. srčnost. ne učite otrok o Dobrem Bogu, ampak raje o Srčnosti.

zakaj govoriš

Veni, Sancte Spiritus. Veni, Sancte Spiritus. Veni, Sancte Spiritus. Veni, Sancte Spiritus… Bal sem se, da bi me ujel nepripravljenega. Skica obredne dvorane za prvi sneg Prve snežinke so prihajale kot sli brezbesednega, kot bi hotele pričevati o točno nečem (in kot bi vedele, da prinašajo za nas nepričakovano odrešenje). Lahko bi jih preštel. Lahko… Continue reading zakaj govoriš

svet ni nekaj

živel sem, živimo v prepričanju, da sem jaz in da je svet. in da svet je. svet obstaja. kot neka odboga danost, kot nekaj, kot vse, kot absolutna dejstvenost, kot svet. ni res! ni res! svet, kakršen je, ni tak zaradi boga ali ne vem kakšnih škratov, ampak zaradi delovanja ljudi, ki so odpirali svet v… Continue reading svet ni nekaj

kako gre večnost

večnost gre sekundo za sekundo. vsako tvoje dejanje, dojemanje, razumevanje, vsaka misel, vsak doživljaj, vse stvari – vplivajo na prihodnost, vplivajo na tvojo večnost. vse je večnost. nikar mi z večnostjo po smrti! vse vpliva na večnost (pa ne mislim na moralna ali nemoralna dejanja, ki nas bodo postavila tja ali tam – čeprav moram… Continue reading kako gre večnost

andrej žigon je živ (poezija in resnica Andreja Žigona)

Moja črna kitara Rekel sem si, da obiščem prijatelje tisto popoldne; pa nisem odšel nikamor. Moja črna kitara je visela na steni; nisem se je mogel braniti. Obsedela sva skupaj z dušo v grlu in mehkim kovancem v očeh. Tako tisto popoldne nisem odšel nikamor. Popisani zvezki Nekje v stari omari ležijo popisani zvezki prvih… Continue reading andrej žigon je živ (poezija in resnica Andreja Žigona)