Kako se streže Twitterju ali Mala šola Žiga Turka

Tviteraš dr. Žiga Turk me vedno znova navdušuje. S svojo spoštljivostjo, inteligentnostjo, razgledanostjo ter predvsem s sproščenostjo in potrpežljivostjo je prava zvezda slovenske tvitosfere. Ob vsaki novi objavi sem bolj presenečen, ker se profesor v svojih objavah začuda praktično nikoli ne prenagli in ker piše neverjetno razgledano, notranje konsistentno ter artikulirano. Piše tako inteligentno, da… Continue reading Kako se streže Twitterju ali Mala šola Žiga Turka

V kateri skupini si pa ti? (Refleksija o nečimrnosti nečlanstva)

Vedno znova me pretrese nečimrnost mojega pogleda na svet. In, for that matter, tudi vašega, najbrž. Ozkost našega pogleda je neskončna. Pa ne zaradi naše morebitne osebne moralne sprijenosti ali kaj takega. Zaradi duha časa. Zaradi religije sodobnosti. Zaradi zmagoslavja doktrine sreče. Duh časa je, skupaj z družbenim sistemom, izredno naklonjen nečimrnosti. Nečimrnosti v obeh pomenih,… Continue reading V kateri skupini si pa ti? (Refleksija o nečimrnosti nečlanstva)

Politika in poetika antropocena: Kakšne barve je modro nebo?

Prejšnji teden sem se grel na Obali, ta teden pa sem se doma, v Velikih Laščah, pustil obsuti s točo. Sonce kot sonce, toča kot toča? Ne bi rekel. Sonce in toča kot produkta antropocena, posebna kolekcija: Poletje 2019! To poletje nas iz neba ne greje žgoče sonce, ampak nas vse bolj pogreva žgoča krivda.… Continue reading Politika in poetika antropocena: Kakšne barve je modro nebo?

Na zdravje!

Pred dvema tednoma sem zelo zaneseno zatrjeval, da je ni sile, ki bi h kulturnemu osiromašenju sveta prispevala bolj kot boj za univerzalno sprejetost človekovih pravic. Še vedno se mi zdi poanta tistega teksta relevantna, sem pa v tem času veliko razmišljal o neki drugi sili, ki bi se omenjenemu boju za pravičnost lahko po vplivu povsem… Continue reading Na zdravje!

Demokracija, kdo bo tebe ljubil?

Biti demokrat je danes junaško. V očeh javnosti pa pogosto znak mentalne, še posebej pa moralne zaostalosti, reakcionarnosti. Žal. Biti demokrat pomeni priznavati legitimnost različnim pogledom na svet in na politična vprašanja. Da, tudi če so naravnost skregani z zdravo pametjo, celo če se zdijo neetični (ali še posebej takrat). Zato tokrat nekaj besed v… Continue reading Demokracija, kdo bo tebe ljubil?

Različnost spoštuješ, šele ko sprejmeš, da je morda nesprejemljiva

Ne vem, kako je z vami, ampak meni se zdi to jaki paradoks. Največji zagovorniki multikulturalizma so obenem največji zagovorniki univerzalne veljavnosti etike človekovih pravic. Morda je paradoks celo premila beseda in bi morali namesto o paradoksu govoriti o – dvoličnosti. Etika človekovih pravic ne predstavlja zgolj “širokega okvirja, znotraj katerega najdejo svoje mesto raznolike… Continue reading Različnost spoštuješ, šele ko sprejmeš, da je morda nesprejemljiva

Minister za zdravje opozarja: Prekomerna svoboda škoduje zdravju

Danes je moderno bit svoboden. Danes je in, da ne popustiš pritiskom drugih, okolice in svoje življenje vodiš resnično neodvisno. Cilj našega skupnega družbenega in političnega delovanja naj bi bil emancipirati ljudi, da bodo lahko vsi svobodno oblikovali in vodili svoja življenja. Najbolj zanimivo pri vsem skupaj pa je to, da se nam zdi tak cilj… Continue reading Minister za zdravje opozarja: Prekomerna svoboda škoduje zdravju

Pogovoriti se moramo o ljubezni

Pogovoriti se moramo o ljubezni. Ker je v nevarnosti, da izgubi stik z lastnim označencem. Napadana je iz vsaj treh strani. Iz komercialne, iz religiozne oziroma pridigarske, pa tudi iz popkulturne. Z vso svojo vzvišeno zgodovino je ljubezen v času brez cenzure in v času brezbrižnosti do svetinj pripravno orodje za pridobitev kupcev. “Zakaj ne… Continue reading Pogovoriti se moramo o ljubezni

Bogovi smo. Obnašajmo se temu primerno.

Nisem vedel, kako bi svojima bratcema razložil, da lahko z njunim denarnim prispevkom prav mogoče rešita življenje otroka v Jemnu, brez da bi vse skupaj izpadlo cinično neokusno. Brez, da bi življenja tistih otrok postala tako nepomembna, kot tistih nekaj kovancev in bankovcev, ki sta jih prihranila. Brez da bi se življenje sámo skrčilo na… Continue reading Bogovi smo. Obnašajmo se temu primerno.

Naj živi telo! (komentar k Bodeči neži)

Bolj ko berem izjave, nominirane za bodečo nežo, za “seksistično izjavo leta”, bolj mi postaja jasno: vsega je kriv Descartes. Krivo je nekritično sprejemanje ideje, da je um in telo mogoče ločit. Krivo je mešanje teoretičnega ideala z opisovanjem realnosti. Krivo je to, da feministke človeka dojemajo zunaj telesa. Zanje je človek um, ta um… Continue reading Naj živi telo! (komentar k Bodeči neži)

Ne gre za zaroto. Huje je.

Ljudje so si dolga tisočletja kompleksne naravne, pa tudi družbene pojave razlagali s konceptom čudeža, božjega posredovanja, s konceptom posredovanja nekoga ali nečesa, česar ne vidimo. Tako se je uganka vzročnosti dopolnila, radovednost je bila potešena, morebitno spoznanje zapletenega ustroja pojava pa zatrto. Človek kot človek, stari dobri homo sapiens, se pač ne spreminja čez mero… Continue reading Ne gre za zaroto. Huje je.

Neiskrenosti v bran

“Onadva sta takšna, kot sta. Sta zvesta sebi, iskrena. Ona pa je hinavka.” – Ne, Lea je bila pač preveč iskrena, saj je napačno ocenila kontekst (oziroma mikrofon), v katerega se je izrekala, Zala in Gašper pa sta prek glasbe svojo resnico odmerila na način in v obsegu, ki ustreza naravi odnosa glasbenika do svoje… Continue reading Neiskrenosti v bran

Sveti Andrej Žigon – prosi za nas!

Za kulturni praznik sem se družil z Andrejem Žigonom – Alelujo, pred šestnajstimi leti preminulim pesnikom in potepuhom. Bral sem o njem in bral sem njega. Nato sem šel v gozd prisluškovat njegovemu svetu. Prav prepuca ti duha. Prepuca ti nabor laži, ki si jih z namenom udobnega preživetja sam ustvarjaš, in te izpostavi bregovom… Continue reading Sveti Andrej Žigon – prosi za nas!

Prešernov dan, verski praznik Umetnosti.

“Leto je naokoli, in spet sem tu, da vas obdarim – s figami!” reče v Prešerna našemljen mladenič. Nato se zasmejemo, ko nekdo zakliče “doktor fig!” Potem nekdo zrecitira Zdravljico. Obnovimo Prešernovo življenjsko zgodbo, rečemo Julija, Vida, Čop in Kopitar, spijemo po proslavi še kozarček ali dva – in smo ga! Proslavili, našega Prešerna. “Prešerno… Continue reading Prešernov dan, verski praznik Umetnosti.

Published
Categorized as Kultura