“Narišimo si svet” bi lahko bil naslov neke delavnice, ki bi jo z evropskimi sredstvi po osnovnih šolah izvajala neka nevladna organizacija. Na njej bi otroci na velik list papirja na sredini učilnice narisali svet, kakršnega si želijo. Potem bi se s prijazno moderatorko razgovorili o narisanem konglomeratu svetov, delavnico pa bi zaključili s povabilom… Continue reading Delavnica iz risanja sanjskega sveta
Jordan, Sam, Žiga in Marko na kavi
Ravnokar sem zaključil s poslušanjem podcasta, posnetka pogovora med Jordanom B. Petersonom, Samom Harrisom, in Douglasom Murraya, ki se je odvil lanskega julija v Dublinu. 118 minut udeleženosti v dobrohotnem odkrivanju resnice. Dve uri vzvišenega lebdenja v z Logosom napolnjenem etru. En večer prisluškovanja resnici. Tako naj bi zgledal dialog! Zdaj razumem, zakaj gre Crnkoviču… Continue reading Jordan, Sam, Žiga in Marko na kavi
Zgodbe, ki nas rešujejo
Zgodbe so način našega samodojemanja. Tako na osebni, kot na kolektivni ravni. Zgodbe osmišljujejo naše življenje, zato so za nas prepotrebne, čeprav oz. ravno zato, ker jim ni treba, da so v resnici resnične. Ateistično-liberalnemu nazoru zamerim vse preveliko zaupanje v svet, v resničnost. Vse preveč verjame v odkrivanje resnice. Ne mara zgodb. Usodno podcenjuje… Continue reading Zgodbe, ki nas rešujejo
Liliputanski problemi z novim letom
Ne vem, ampak v praznovanju novega leta je nekaj motečega, nekaj motnega in nejasnega. Vsako leto me nekaj zmoti in vsako leto sem tiho. Iz tega nejasnega občutka, ki me – ne ravno žre, pač pa zgolj moteče srbi, bom skušal napraviti dostojen problem, vreden svojega imena. Kot prvo, novemu letu kot praznovanju ene najbolj… Continue reading Liliputanski problemi z novim letom
Mi rabimo božič
Živimo v sekularni družbi s pluralizmom pogledov na svet. Kljub temu pa se vsi člani naše, slovenske družbe, pa naj častimo Boga, Srečo, Pravičnost ali pa kakšnega drugega boga, vsaj enkrat na leto hočeš nočeš srečamo z nečim krščanskim – z božičem. Lepo bi bilo, če bi se pripadniki tistega nazora oz. tradicije, iz katere… Continue reading Mi rabimo božič
Biti kritičen do migracij je popolnoma legitimno
Vprašanje migracij deli ljudi na dva tabora. Sočutne in brezčutne. Ali z besedami drugega tabora: Neodgovorne in odgovorne. Migracije so lahko silno občutljiva tema, saj so življenjske zgodbe ljudi, migrantov, marsikdaj res težke. A vse prevečkrat se zgodi, da se javna razprava ravno zaradi občutljive tematike neha še preden se zares začne. Navadno v imenu… Continue reading Biti kritičen do migracij je popolnoma legitimno
Ne, jaz ne bom hodil v službo!
“To lahko zdaj tako razmišljaš, ko še ne hodiš v službo…” poslušam nemalokrat tete sosede in gospe tete. “Ko enkrat hodiš v službo, potem ne moreš več kar (vstavi poljubno pozitivno stvar)…“ Mlad sem še. Idealist. Sanjač. To je res, ampak: Ne. Pri vsej pameti, če jo kaj premorem, verjamem, da tak koncept službe, v kakršnega… Continue reading Ne, jaz ne bom hodil v službo!
12 očitkov Petersonu: Protistrup pavšalnim kritikam
V vse bolj polariziranem javnem diskurzu si o družbenih fenomenih vse težje oblikujemo kompleksna in notranje napeta, vse lažje pa enostavna, jasna in trdna stališča. Podobno je s Petersonom. Bodisi si z njim ali pa si proti njemu. In v tem je glavna caka – tu se zgodi moment intelektualne nepoštenosti. Prerado se ga vse preveč posplošeno napada. Da… Continue reading 12 očitkov Petersonu: Protistrup pavšalnim kritikam
Feminizem, ki ne mara materinstva
Chloé je na Fokuspokusu danes objavila super tekst z naslovom (in hkrati osrednjo poanto) Biti mama je za luzerke. Dodajam še svoj, pritrdilni, komentar. Nisem ženska, zato za modrovanja glede ženskih občutij in pričakovanj nimam potrebnih kompetenc. A ker lahko moja razmišljanja presojajo ženske, ki te kompetence imajo, sem tozadevno povsem pomirjen. Oz. pomirjen bom,… Continue reading Feminizem, ki ne mara materinstva
Trikrat hura za koncept grešnosti!
Tudi meni se je koncept “grešnosti” dolgo časa močno upiral. Iz mnogih razlogov. Ker da je obrazložljiv šele znotraj nekega sistema specifičnih in težko sprejemljivih teoloških predpostavk; pa na živce mi je šlo, ker da ne upošteva znanstvenih ugotovitev o naši dejanski determiniranosti in še kar naprej računa s svobodnim subjektom. Kot tretje, grešiš lahko… Continue reading Trikrat hura za koncept grešnosti!
Mimogovor kot navidezna razprava
Če se nam kdaj v javni razpravi zazdi, da razpravljavci govorijo drug mimo drugega, to ni nujno zato, ker se ne bi znali poslušati, pač pa prav mogoče zato, ker – govorijo drug mimo drugega. In to ni nujno rešljiv, kaj šele lahko rešljiv problem. Nedavno je slovensko tvitosfero prečila vest o srečanju med mladim… Continue reading Mimogovor kot navidezna razprava
Jing&Jan: Plestenjak v. Mladina
Ne, glasba Jana Plestenjaka ni bila nikoli moja prva izbira. Ne rečem pa, da ni bila druga. Ampak v tem kratkem zapisu ne bom govoril o njegovi glasbi, pač o njegovi estradniški vlogi in kritiki, ki mu jo je sinoči namenila Mladina. V članku z naslovom “Prava družina in prava ženska po meri Jana Plestenjaka”… Continue reading Jing&Jan: Plestenjak v. Mladina
Uvod v osnove kulturnega boja
(Prosto po Haidtu) Nedavno sem končal z branjem fascinantne knjige o evoluciji človeških moralnih instinktov avtorja Jonathana Haidta “Pravičniški um” (Righteous mind). Še preden začnem s hvalospevom vsebini, naj izrazim svoje navdušenje nad strukturo knjige: Knjiga je napisana didaktično tako popolno, da bralca pravzaprav pusti v nemilosti in mu odvzema svobodo, da bi prebrano pozabil!… Continue reading Uvod v osnove kulturnega boja
Moja vegetarijanska saga
Zadnje tri mesece sem vegetarijanec. Še vedno sem sicer strastni ljubitelj mesa in še vedno se mi upira okus mnogih vrst zelenjave. – Ja, zelenjava ni bila nikoli moja intimna izbira. Pa vendar – I eat beans, not beings. »Kako to?« me z neko posebno previdnostjo in spoštljivostjo po razlogih za mojo odločitev sprašujejo domači in vsi… Continue reading Moja vegetarijanska saga
O trzanju
Človeški gib je na meji med mirovanjem in trzanjem. Med nič in vse. 0 in 1. Gib kot uobličen trzaj in kot aktivirano mirovanje. Kot čudež tega, da ni niti nič, niti vse. Iz trzanja smo (iztrgani) – iz trzanja izhajamo (le poglejte amebe, enoceličarje, bičke). Iz trzanja smo spočeti. Da! In spet to trzanje,… Continue reading O trzanju