Brezskrbnost kot moralna dolžnost

Koliko otrok je danes, na svetega Miklavža, presrečnih, polnih veselja in vznemirjenja od neverjetnih daril na mizi in peči! Koliko veselja! Že tu, v moji okolici. Že zgolj nekaj metrov vstran najbrž. Pa se vprašam, odrasel in zaskrbljen kot sem: Čakaj, in jaz naj bi se zdaj muzal v nekakšni zaskrbljenosti? Kdo naj bi mi… Continue reading Brezskrbnost kot moralna dolžnost

Moralna spornost jokavih balad

Ni treba biti glasbeni strokovnjak, da ugotoviš, da je večina muzike, ki jo vrti večina radijev, neverjetno žalostno in trpeče jokcanje. Človek se hitro spozabi in si misli, da pesmi pač govorijo o življenju, kakršno pač je. Tragično, žalostno, trpeče.  Pa ni tako. Seveda – prav mogoče je življenje danes tako. Ko smo mnogi pač… Continue reading Moralna spornost jokavih balad

Enakovrednost samo-stojnosti?

V teh junijskih tednih naj bi v javnosti poudarjali, da so v liberalni družbi vsi življenjski slogi enakovredni. Da so torej s stališča liberalno-demokratske države vsi upravičeni do državno zagotavljenega približno enakega spoštovanja (v skladu z Rawlsovo opredelitvijo podlage za samospoštovanje kot ene od družbenih dobrin, s katerimi mora država pravično upravljati). Pa sem naletel… Continue reading Enakovrednost samo-stojnosti?

Družbeni propad se začne pri dejstvu, da okna na podzemni večino časa gledajo v tèmo

Družbeni propad se začne pri moških na električnih skirojih. Družbeni propad se začne pri neodstranjenih talnih nalepkah za varnostno protikovidno ohranjanje razdalje v času brez epidemije. Družbeni propad se začne pri sprijaznjenju z razbitimi šipcami na telefonih. Družbeni propad se začne pri tistih napravah, ki jih dobiš v McDonald’su, da ti začnejo piskat, ko naj… Continue reading Družbeni propad se začne pri dejstvu, da okna na podzemni večino časa gledajo v tèmo