Za hlače gre!

Razlika med petkom in svetkom v času, ko svetkov ne povezujemo več s kakimi posebnimi luknjami v košari božje milosti, pač pa jih bolj ali manj razumemo kot konvencije, kot dogovorna praznovanja, na koncu koncev limitira v razliko v hlačah.

Spomnim se, kako so se salezijanski bratje v Želimljah, v svojem “samostanu”, četudi so bili v nedeljo zbrani v isti zasedbi kot dan poprej,  ob nedeljah posebej lepo napravili. In so pač ob mizi drug drugega gledali bolj svečano.

Še posebej letos, ko praznike prazujemo predvsem v duhu (in resnici!), je pomen zunanjih gest spoštovanja do posebnega časa toliko bolj očiten. Zato hlače nase! (Ali pa krilo ali hlače, če ste ženskega spola).

Kdor je danes oblečen v trenirko, naj nikar ne reče, da praznuje (razen če visokosti umetnosti na čast špancira v višave).  V trenirki praznujemo praznik slovenskega športa, ne pa kulture. Kdor pa ima na sebi poleg hlač še suknjič, ta se po pravici imenuje kulturen. Maškarada omike na spregled v Tivoli!

Lepih hlač, lepih ljudi in lepih umetnosti poln kulturni praznik voščim vsem!