Bog je mrtev.
Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. (Lk 24, 21)
Mi pa smo mislili, da Bog je in da smo varni pod njegovim obnebjem.
Mi pa smo mislili, da pa naš Bog – krščanski Bog – ne umrje. Da je pravi in resnični. Očitno smo živeli v laži.
Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael.
Svet je izgubil osišče, težnost je postala nesmiselna breztežnost. To, v kar smo verjeli kot otroci in še – kot mladeniči (in še do malo prej) – je laž. Upanja, upanje na sebi je zlagano. Eros nas je izdal. Eros nas je izdal…
Bog je mrtev. Oznanite svetu neovrgljivo dejstvo z njegovim truplom v rokah. Bomo iznašli novo upanje, ali kaj se bo zdaj zgodilo?!
Če je Bog mrtev – in vanj smo položili vsa svoja življenja – smo z njim umrli tudi mi. Gore, padite na nas! Griči, pokrijte nas! (prim. Lk 23, 30)
Mi pa smo upali, da je On tisti, ki bo odkupil Izrael.
Očitno je bila tudi naša vera prazna...