ko smo se učili zgodovino, kot bi bila v ozadju trditev:sedanjost je zelo povezana z zgodovino… Pa kaj govorite!Sedanjost (v smislu sedanje stanje) ni nič drugega kot vsa zgodovina do tega trenutka. Če se torej učim o tem, kako so se menjavali kralji in vojskovali papeži, ni to nič drugega kot stremljenje k temu, da… Continue reading nihče nam ni povedal, kaj je Zgodovina

Velika razlika med katoliško in pravoslavno cerkvijo in njunima teologijama je v tem: Pravoslavna teologija je teologija ljubezni, katoliška pa teologija moči. Hristos Janaras, meni ljub teolog pravoslavne cerkve, pravi, da takrat, ko te zavedejo oči ciganke in stečeš za njo, vedi, da iščeš Boga. In v resnici tečeš za njim. Gre torej za neko… Continue reading ko stečeš za ciganko, stečeš za Bogom

dobesedno in več ur. narod, ki tega ni sposoben, ni narod, ampak mrtvi ljudje, ki ne stojijo pokonci. morda nas rešijo vojaki in pokončni ministrantje.

število božjih oči je omejenoomejeno je število telesštevilo življenj jeomejeno, omejenos tvojim svetim imenom.

Kaj mislite – da bom kaj bolj jokal, če jih umrje tisoč, ne pa sto? Pa dajte no! Saj nisem Bog ali robot, da bi solze točil premo-sorazmerno! Pač ne gre se joči, se ne da! ko enkrat trupel štev preskoči meje nam srca. Ne, ne jočemo za njimi, ne za njimi, ne za njimi!… Continue reading Upor žalovalcev

Bog so (ne-moje) Oči, ki le skoznje lahko vidim svet-sebe. Pa ne, kakor da je Bog tak, kakor bi bile oči sveta, ampak da je Bog (Bog, le kolikor je) Oči. In če je Bog Oči sveta, potem je svet, kolikor je, le skozi njegove oči, in je ves Božji, in ne moremo govoriti o… Continue reading Bog so Oči sveta

Bog je mrtev.Mi pa smo upali, da je on tisti, ki bo odkupil Izrael. (Lk 24, 21)Mi pa smo mislili, da Bog je in da smo varni pod njegovim obnebjem.Mi pa smo mislili, da pa naš Bog – krščanski Bog – ne umrje. Da je pravi in resnični. Očitno smo živeli v laži. Mi pa… Continue reading Veliki petek: Bog je mrtev

Dajte mi pomladno obredje – na jutro Prvega dne moremo slaviti!v soju te premoči in te zmage, zmage tega jutra, se bodo od zdaj zbujala vsa jutra pomladi in vsa jutra poletja in vsi poletni dnevi in večeri. V taistem soju, ki danes proglaša svojo ljubeznivo prevlado, boš morda zaljubljen, boš morda srečal Človeka, soj… Continue reading Dajte mi pomladno obredje!

ko zapustiš Boga, ki te je rodil in vzgajal,in zapustiš njegove angele. kako se reče temu prostoru?Kako tej razsežnosti?(Ali je sploh še kdo tu?) Odrasel si,Bog te je za to vzgojil.

če nekaj obstaja šele v tem, da obstaja v svoji ‘takšnosti’… mar ni potem življenje  mar ni potem misel vedno misel o nečem. mar ni potem življenje le, kolikor je takšno. ne, nisem živ – nisem ločen od svojih lastnosti, svojih doživljanj. One so moje bistvo. misel je vedno misel o nečem. življenje je vedno… Continue reading odrešenje in takšnost življenja

nič se ne bo zgodilo. vsaj ne v okviru razmišljanja, da se bo nekaj zgodilo. srce. srčnost. ne učite otrok o Dobrem Bogu, ampak raje o Srčnosti.

Veni, Sancte Spiritus. Veni, Sancte Spiritus. Veni, Sancte Spiritus. Veni, Sancte Spiritus… Bal sem se, da bi me ujel nepripravljenega. Skica obredne dvorane za prvi sneg Prve snežinke so prihajale kot sli brezbesednega, kot bi hotele pričevati o točno nečem (in kot bi vedele, da prinašajo za nas nepričakovano odrešenje). Lahko bi jih preštel. Lahko… Continue reading zakaj govoriš

živel sem, živimo v prepričanju, da sem jaz in da je svet. in da svet je. svet obstaja. kot neka odboga danost, kot nekaj, kot vse, kot absolutna dejstvenost, kot svet. ni res! ni res! svet, kakršen je, ni tak zaradi boga ali ne vem kakšnih škratov, ampak zaradi delovanja ljudi, ki so odpirali svet v… Continue reading svet ni nekaj

večnost gre sekundo za sekundo. vsako tvoje dejanje, dojemanje, razumevanje, vsaka misel, vsak doživljaj, vse stvari – vplivajo na prihodnost, vplivajo na tvojo večnost. vse je večnost. nikar mi z večnostjo po smrti! vse vpliva na večnost (pa ne mislim na moralna ali nemoralna dejanja, ki nas bodo postavila tja ali tam – čeprav moram… Continue reading kako gre večnost

Moja črna kitara Rekel sem si, da obiščem prijatelje tisto popoldne; pa nisem odšel nikamor. Moja črna kitara je visela na steni; nisem se je mogel braniti. Obsedela sva skupaj z dušo v grlu in mehkim kovancem v očeh. Tako tisto popoldne nisem odšel nikamor. Popisani zvezki Nekje v stari omari ležijo popisani zvezki prvih… Continue reading andrej žigon je živ (poezija in resnica Andreja Žigona)