več slišal. Ni bilo jasno, kateri spol uporablja, ko se je nanašal nase. Bila je oblečena v belo obleko. njen obraz je bil iz bližnje Prihodnosti, govorila pa je nekaj o frančiškanih. To mi je bilo všeč, saj imam rad frančiškane. Potem sem rekel, da sem srečen. Zdi se mi, da je bila Bog ali pa kak drug svetnik. Oba sva kar naenkrat pomislila na igro zemljo krast. Prijela me je za roke in mi rekla, naj se ne bojim pomladi, ker nisem slab človek. Dober človek si, je rekla. Vedel sem, da se to nadaljuje in da se nadaljuje v mojem odgovoru, da naj ne govori. Bilo pa je to v času priprave na božič. Nekaj je potem še rekel, potem pa sva šla v nebo. Na hitro sem še segel v žep in vrgel telefon v Ljubljanico, potem pa se nisva poljubljala in nisva se ljubila, samo molila sva. Dolgo. Skoraj do konca.