Author: Blaž Podobnik

afor_med1_12/04/25

Nikoli nisi tako zelo iskren s seboj, da se ne bi za vogalom tvoje lastne prestrašene misli skrival povsem nov svet. Torej dobesedno nov. Novokrščen. Pomladen. Eno samo misel naprej. Še bolje: eno misel nazaj – za zastorom tiste misli, ki zanjo misliš, da je resnična. Pa ni. Tvoja prestrašena lažnost je neizčrpna. Torej, z… Continue reading afor_med1_12/04/25

Carine so kul (ALI: Poskusite se poročiti brez šrange!)

Odzivi na Trumpov ukaz o višjih carinah na uvoz iz Evrope in drugih držav so bili v glavnem negativni in se sučejo okrog argumenta, da z njimi pravzaprav nihče nič ne pridobi. Niti Američani ne. Ker da ekonomija ni ‘zero sum game’, ampak je igra, kjer več ko sodeluješ in bolj odprt ko je trg,… Continue reading Carine so kul (ALI: Poskusite se poročiti brez šrange!)

formalnosti

pozdravljeni, mam en problem glede življenja. – jaa, povejte. – ja, nič, zanima me, kje se to prijavi pa kakšne informacije. – pardon, mislite – ja življenje, tisto pravo življenje, pri katerem okencu je to? – mislite zdravstveno zav…, mogoče podatke o shodu proti splavu, hm, res nevem – ajaaa, haha, zdaj mi je jasno,… Continue reading formalnosti

Na Ognjišču: Dobrodošli v svetu preobilja

V začetku januarja sem se oglasil v studiu radia Ognjišče, oddaji Od slike do besede z go. Mateji Subotičanec pa ste lahko poslušalci prisluhnili 25. februarja. Z go. Matejo sva govorila o raznolikih temah, pisanju, rednosti ali izrednosti teh časov, pa o vratih, branju, ob koncu pa sem prebral še poglavje iz knjige Kraljestvo pred… Continue reading Na Ognjišču: Dobrodošli v svetu preobilja

Vse slišno in neslišno vstopa v čas pokore.

Pepelnični poetično-zvočni kolaž. Vse slišno in neslišno vstopa v čas pokore. Vse v polmraku moli, samo več ne zmore … *** Šššššš, ššššššššš… V zakristiji prah se mesi, sliši zvok se šumne pesmi. Ššššš, ššš … Mešajo ga s samim sabo, pa gre pesem tiho v ladjo, šum pa z ladje v turn in v… Continue reading Vse slišno in neslišno vstopa v čas pokore.

kje začeti

kje začeti. kje začeti. to vprašanje mi buta v raztreseno zavest že toliko let, ne: že toliko sekund. sekund, ja. zato ker moje življenje je bolj sekunde kot dnevi, celo bolj kot ure, bolj kot minute. raztreseno – pa ne le ‘čustveno’, hah. psihologija, no offense. Tudi filozofsko, tudi duhovno, vsesplošno. torej: bistveno. kje začeti… Continue reading kje začeti

Je Bog ali ga ni? Latour in hudič.

Ni dolgočasnejšega in bolj žalostnega od krščanske apologetike, od človeških poskusov braniti Boga na nebu pred človeškim nezanimanjem za njegovo Vzvišenost. Na nebu? Kje? Alfa Centauri? V misli mi pride beseda donkihotstvo. No, morda to apologetiko po dolgočasnosti in žalostnosti dohiteva le še moderni politični aktivizem, tako zelo zaverovan v svojega ‘boga’. V svojo slepo… Continue reading Je Bog ali ga ni? Latour in hudič.

kako se ni nič zgodilo

enkrat sem slišal neko radijsko igro. te slovenske radijske igre, to je zame pure art. no, ena ženska, protagonistka, stara tam kakih šestdeset, je v svoji kuhinji svoji hčerki pripovedovala svojo življenjsko zgodbo, tako, spotoma. saj to se tako dogodi, to se tako pove. faking spotoma. in pravi, da že vse življenje čaka. nekaj čaka.… Continue reading kako se ni nič zgodilo

Kulturna revolucija Trump ALI Kdo še verjame v nejevero

Trumpova zmaga se me je prav osebno dotaknila. Pa če se to sliši še tako banalno, morda celo heretično ali svetoskrunsko. Še kar se ne morem načuditi temu, kaj se je zgodilo. Kot bi se kar naenkrat nepričakovano znašel položaju moči in se še kar bistrim od vrtoglavice: Uou! V svojih ducat letih bolj ali… Continue reading Kulturna revolucija Trump ALI Kdo še verjame v nejevero

Cerkev kot identiteta neidentiteta

Kaj je katoliška identiteta? Je identiteta-neidentiteta. Cerkvena identiteta je artikulacija pravilnega odnosa identitete (ki je vedno že določna, partikularna) do ne-identitete oz. nadidentitete (Boga). Cerkev je sprava partikularnega/multiplicitete in občega/enosti po vzoru Trojice. Cerkev kot tretji. Kot Sveti duh. Identitete so domena ‘fašizma’. Neidentiteta domena ‘progresivizma’. Fašisti palijo na identitete. Nacionalizem, identitetarstvo, maskulinost, femininost, čast. Liberalni progresivci na… Continue reading Cerkev kot identiteta neidentiteta

Brezskrbnost kot moralna dolžnost

Koliko otrok je danes, na svetega Miklavža, presrečnih, polnih veselja in vznemirjenja od neverjetnih daril na mizi in peči! Koliko veselja! Že tu, v moji okolici. Že zgolj nekaj metrov vstran najbrž. Pa se vprašam, odrasel in zaskrbljen kot sem: Čakaj, in jaz naj bi se zdaj muzal v nekakšni zaskrbljenosti? Kdo naj bi mi… Continue reading Brezskrbnost kot moralna dolžnost

Teologija parkeljnov

Poglejte te stvore. Te ‘parkeljne’ iz avstrijskega podeželja. Krampus March in Austria. This is pretty cool. pic.twitter.com/9XCowKcegz — Ian Miles Cheong (@stillgray) November 28, 2024   Kakšna sila. Njeno nasprotje? Njen boter? Od kod ste se vzeli, vojska demonov? Se greste utopit v jezero? Če prav razumem, imate veze pri vsem temnem? Čigava vojska ste… Continue reading Teologija parkeljnov

Hvalnica Small Talku

Včasih sem mislil, da je pozdrav na začetku in na koncu televizijskih oddaj, denimo Odmevov, zgolj formalnost. Da je to pač treba reči. Ker se pač spodobi. Zdaj vem, da je to vsebina vseh vsebin. Formalnost je v resnici tisto besedičenje med tem. “V Salonitu imajo novo streho bla bla …” Vse samo zato, da… Continue reading Hvalnica Small Talku

Ne znam šteti do dve

Imamo se za razumna bitja. Saj znamo šteti, razumeti trdnost argumentov, sklepati, opažati kontradikcije. Nenazadnje ravnokar nekaj beremo, torej – razmišljamo in razumevamo. Pač, smo razumni, obsojeni na razum, tako rekoč. In tako verjamemo tudi, da svoja življenja vodimo razumno. Počnemo to, kar je v skladu s tem, kar bi radi dosegli. V glavnem, očitno je,… Continue reading Ne znam šteti do dve