Vi ste za Calibri, mi za Serife.

Spoštujem vas – generacija mojih staršev. Vas,  šestdesetletnike. Vas – crnkoviče, turke, janše in pascuale. A vidim, da so med nami nepremostljive razlike. Vi ste iz neke druge dobe. Vsi ste iz nekega čisto drugega sveta. Vi ste še del povojnega optimizma in vseh njegovih notranjih dram. Vi ste del nove postkoncilske evangelizacije. Vi ste… Continue reading Vi ste za Calibri, mi za Serife.

X kot uganka o potencialih omreženosti

Za časnik Delo sem prispeval kolumno z naslovom Zakaj je dobro, da je twitter X, dostopno na tej povezavi. Izsek iz kolumne: “Ne vemo, kakšen potencial – konstruktiven in destruktiven – se skriva v razvoju sodobnih informacijskih tehnologij. Zato je prav, da ta nevednost, ki je hkrati povabilo k resnemu preudarjanju in k dejavni preudarnosti, dobi svoje… Continue reading X kot uganka o potencialih omreženosti

Prvoseptembrska slikanica

“Srečno, mali! Veliko zanimivih spoznanj in novih prijateljstev,” je še dodala vidra Ida in tako za vsak slučaj še dopolnila seznam jutranjih materinskih voščil, preden je mali Oto pustil za seboj odprta vrata in začel z ugotavljanjem, h kateremu semaforju naj krene. Tako je danes. Kot v slikanici. Jesenska oblačnost, ki se meša z jasnino,… Continue reading Prvoseptembrska slikanica

Delova kolumna: Družinskost kot norma

V julijski kolumni za Delo o družinskosti kot normi: Povezava do članka (celoten članek dostopen za naročnike Dela) “Tako smo obsedeni s poudarjanjem, da se mora vsak sam odločiti in neprestano odločati za svojo življenjsko pot, da se v vsem tem poudarjanju družinskost – kot nekakšna prostovoljna obsodba na nesamost – zdi kot nekaj zares čudaškega.… Continue reading Delova kolumna: Družinskost kot norma

Politiki spijo

Ko Luka Mesec pada v spanec, mu je vedno bolj, z vsakim dihom bolj, z vsako mislijo, ki je vedno manj misel in vedno bolj le nežen preblisk, z vsakim komaj še zaznavnim izdihom bolj – prijetno. Kdo bi mogel zanikati, da se takrat Luka zares umiri … Celo več. Ni ga več. Postane odsoten,… Continue reading Politiki spijo

Triptih ob proslavi. 3. del: Premagana proslava

Predsedničin liberalni nagovor ter umetniško vrhunska poetično mitska proslava torej. Kako zdaj to dvoje spraviti? Nemogoče. Takšna je vsaj stava tega, zadnjega in najbolj smelo začrtanega razmišljanja. V državni proslavi je bilo nekaj kontradiktornega. Predsedničin liberalistični individualizem na eni in skoraj poganski tribalizem na drugi strani. Vsaj v poetičnosti in formi, če že ne neposredno… Continue reading Triptih ob proslavi. 3. del: Premagana proslava

Triptih ob proslavi. 2. del: Nacionalizem je punčica levih

V prvem delu smo govorili o predsedničinem govorjenju. Nato se je začel kulturniško-umetniški del. Tu si lahko privoščimo odstavke za pohvale. Ker so več kot na mestu. Po proslavi sem očetu, s komer sem bil na proslavi, rekel, da je prav mogoče reči, da kulturnega programa na takšnem nivoju ni sposobna doseči nobena druga država… Continue reading Triptih ob proslavi. 2. del: Nacionalizem je punčica levih

Triptih ob proslavi. 1. del: Nataša

Državne proslave so zlata jama za analizo aktualne politike. So pač eminentno mesto odkritega ideološkega ali – da ne bomo že takoj preveč cinični – idejnega modeliranja. Celo več. So mesto aktivnega umeščanja v mit, v zgodbo; in mesto njenega kairotičnega soustvarjanja.  So čas, ko se za razliko od mundanega izražanja političnega nestrinjanja in strinjanja,… Continue reading Triptih ob proslavi. 1. del: Nataša

Posvet z bralci

Pozdravljeni, dragi bralci in bralke! V preteklih mesecih spletišče, na katerem zdajle prebirate to objavo, ni ravno cvetelo od dogajanja. Razlog temu ni toliko pomanjkanje idej, kot je razlog kvečjemu obraten: v meni se iskri kar nekaj raznolikih tem, o katerih želim pisati, a se je včasih težko odločiti za eno in ji nameniti dovolj… Continue reading Posvet z bralci

Kaj lahko pričakujemo od novega kralja?

Slovesnosti ob kronanju kralja Združenega kraljestva Karla III so nas mnoge pustile odprtih ust.* Prizori, ki smo jim bili priča, so se zdeli kot iz nekega drugega sveta. Iz sveta, v katerem je še mogoče uporabljati velike besede in v katerem simboli še nekaj pomenijo. V katerem je še mogoče prisluškovati presežnemu. Česa tako lepega,… Continue reading Kaj lahko pričakujemo od novega kralja?

Kraljevina – 1. Katarza neenakosti

Monarhična ureditev se nam dandanes običajno upira. To je pač preživeta politična oblika, pravimo. Saj smo vendar v letu 2023! A takšno optimistično sklicevanje na letnice, ki naj bi se vedno bolj bližale neskončnosti in popolnosti, je že zdavnaj pozdravila postmodernost s svojim bogatim naborom sumničavosti do modernih gotovosti. Sumničavosti do moderne racionalnosti in velikih… Continue reading Kraljevina – 1. Katarza neenakosti

Oh, Vrata …

Moja pripoved je nepopolna. Neskončno nepopolna je. Vsak zunanji šum jo polni, jo izpopolnjuje. Vsaka zunanja beseda (natanko kot zunanja, kot ne-moja) jo izpopolnjuje. Vse zunanje, vsi šumi, joki, petje, risbe, liki, podobe, besede – in ljudje – jo popolnijo. To – je molitev. Odpretje vrat. Pridite, ne-jaz! Pridite, zvoki, ptice, pajki, gosenice, blato, človek.… Continue reading Oh, Vrata …

Breaking News: Radikalen prelom s tradicijo!

Prebili smo! V vsej mnogopomenskosti teh besed. “Prebi(va)li smo”, preživeli smo, torej: bili smo in nato smo zavezali pentljo na vrh neke enote bivanja. Prebíli smo: torej uspešno prebili boje z zdaj že bivšo sedanjostjo. In nenazadnje – prebíli smo opno novega. Pokanje ob trganju te opne je bilo slišati od daleč. In vendar tako… Continue reading Breaking News: Radikalen prelom s tradicijo!

Duhovnost v preobrnjenem zemljevidu

Zavrteti zemljevid in ga zarobiti. Spremeniti usmeritev. Iz 0° na 211°. Na 108°. Prekucnjeno vesolje. Občutek je podoben osvežujočemu skoku v vodo. Vznemirljivosti čarodejevega trika: “Uou! Kako??” Saj vem, sliši se smešno. Zato me jemljite le polovično resno. Kljub temu pa ne pretiravam, če rečem, da je v tem početju skoraj nekaj … duhovnega. Ko… Continue reading Duhovnost v preobrnjenem zemljevidu

Tèma je.

Premaknili smo uro. Kot da bi rekli: Zdaj je advent. Zdaj se čaka. Zdaj je tèma. Skoraj povsod je tèma. – Pred par tedni sem se udeležil konference o liturgični glasbi. Dan sem tako preživel v stiškem samostanu. Pomislil sem: S kakšno skrbjo, previdnostjo, zavzetostjo, resnostjo in požrtvovalnostjo so skoraj tisoč let tu čuvali iskre… Continue reading Tèma je.