Biti kritičen do migracij je popolnoma legitimno

Vprašanje migracij deli ljudi na dva tabora. Sočutne in brezčutne. Ali z besedami drugega tabora: Neodgovorne in odgovorne. Migracije so lahko silno občutljiva tema, saj so življenjske zgodbe ljudi, migrantov, marsikdaj res težke. A vse prevečkrat se zgodi, da se javna razprava ravno zaradi občutljive tematike neha še preden se zares začne. Navadno v imenu zatiranja »sovražnega govora«.

Zato se na tem mestu obračam na vse misleče aktiviste in politike, ki podpirajo tem bolj odprto migracijsko politiko. Resnično me namreč zanima, kakšen je vaš odgovor na osrednjo skrb mnogih ljudi, aka ‘desničarjev’, saj ob njenem izražanju prepogosto dobim odgovor: »To je sovražni govor.« To pa zame ni odgovor. Je pa sovražen do demokratičnosti.

Migracije
Osrednji pomislek
Izraženi pomisleki do migracij so marsikdaj artikulirani inteligentno in razumno, edini manko razumnosti, ki ga tozadevno zasledim, je kvečjemu odsotnost razumnega in artikuliranega odgovora nanje. Osrednji pomislek gre približno takole:

»S sprejemanjem velikega števila islamskega prebivalstva v sekularno družbo sta ogrožena naša varnost in naš način življenja, tudi tisti dosežki, ki jim pravimo ‘civilizacijske pridobitve’.«

Nanizal bom odgovore, ki jih zgolj slutim, saj jih zaradi vedno prehitevajoče obsodbe sovražnega govora ne uspem slišati, nato pa bom nanje odgovoril.

Odgovori in odgovori

“(Potencialnih) migrantov sploh ni tako veliko, sploh pa med njimi niso samo muslimani, pač pa tudi kristjani in drugi.”

Potencialnih migrantov je nebroj. Bogata in varna Evropa je mamljiva, rodnost v slabo- ali povsem ne-delujočih afriških državah pa je res visoka. Ugovor zoper tezo o »zgolj« muslimanskih migrantih pa pobije sam sebe: »Kaj pa je namreč narobe, če so vsi muslimani?«
_____________________________________

“V liberalnih demokracijah ima vsak državljan pravico, da živi v skladu s svojo vizijo dobrega življenja, zato strah pred izgubo ‘našega načina življenja’ temelji na nečem, kar je že v osnovi v nasprotju z liberalno-demokratično paradigmo; temelji namreč na predpostavki, da obstaja nekaj takega, kakor »naš način življenja«. Ne. Vsak lahko živi po svoje. Tudi muslimani.”

Saj smo vam rekli, da ima liberalno-demokratska paradigma hibe. Hude. Če ne obstajajo vzajemno pripoznani horizonti skupnega (razen hudimanega imperativa, da skupno nikdar ne sme nadvladati ne-skupnega), potem se smisel življenja raztaplja v brezpomenskost lastne zgodbe. Popolna svoboda = popolnoma impotentna svoboda (prosto po Charlesu Taylorju in komunitarni kompaniji).
_____________________________________

“Če bo delež muslimanske populacije (po sicer malo verjetnem scenariju) vendarle znatno narasel in dosegel (volilno) večino, bo pač imela ta večina vso legitimnost, da demokratično sprejema zakone po svoji volji, spreminja ustave ipd. V čem je problem?”

Problem se nam skriva zato, ker v skladu s sodobnim duhom časa pozabljamo na zgodovinsko, časovno vpetost človeka, tudi v etičnem smislu. Naša (etična) briga je večni ‘zdaj’. Kot etični agent pa nisem obvezan zgolj skrbi za živeče druge, pač pa tudi skrbi za še-ne-živeče druge, morda še posebej za svoje potomce. Zato je moja naloga zdaj, da ravnam tako, da bo tudi mojim potomcem (in drugim) v prihodnosti dobro. To dobro pa se za večino Evropejcev razlikuje od dobrega v šeriatskem pravu. Ergo…
_____________________________________

“Mi, Evropejci, smo s svojo kolonialistično zgodovino in vojaškimi posredovanji v državah izvora zadnji, ki bi smeli kakorkoli omejevati pravico kogarkoli, da gre kamorkoli.”

Slovenci – kolonialisti? Slovenci – vojaški agresorji? Pa tudi sicer je lahko krivda precej nerazumna vodnica, če ni dojeta predvsem kot etični impulz, ampak v prvi vrsti kot narekovalka politik.
_____________________________________

“Evropa ima kot eden najbogatejših delov sveta dovolj resursov, da sprejme vse.”

Vse.
_____________________________________

“Islamska kultura ni bolj nasilna od evropske. Povsod pa se najdejo izjeme, posamezniki, ki jih ponoreli um privede do grozljivega nasilništva.”

Nič ni narobe in v nobenem smislu rasistično, če neki kulturi pripišemo večjo toleranco do nasilja. Žaljivo do te neke kulture je prej to, da imamo takšno sodbo za žaljivo. Njena neizrečena predpostavka je namreč ta, da je netoleranca do nasilja obča in univerzalna vrednota, ki si jo – naj ji je to prav ali pa ne – mora lastiti tudi ta xy kultura. Licemerno pokroviteljstvo!
_____________________________________

“Žuganje domnevnemu seksizmu in homofobiji v islamski kulturi je čisto licemerstvo! Kot da v Evropi pa seksizma in homofobije ni!”

Je! Ogromno! Ampak manj. In ta »manj«…
_____________________________________

“Ocenjevanje posameznikov na podlagi njihove verske pripadnosti je neprimerno in celo žaljivo, saj ima vsak posameznik svobodo, da ravna bodisi dobro bodisi slabo, neodvisno od njegovega kulturnega ozadja.”

Posameznik se lahko (recimo da svobodno) odloča za dobro, ki pa je kot dobro vedno prepoznano šele v nekem simbolnem, kulturnem kontekstu. Zato verska pripadnost neizogibno igra nezanemarljivo vlogo.
_____________________________________

“Evropa sploh ni naša. Je od vseh Zemljanov.”

Družba, ki in kot jo gradimo mi (ja, obstaja neki »mi«), je naša družba. Ker pa nam zaenkrat še ni uspelo popolnoma deteritorializirati naše eksistence, si drznemo lastiti tudi teritorij.
_____________________________________

“Sovražni govor!!!”

Lepo vas prosim.

Do migracij zadržani pol se zaradi opozarjanja na sovražni govor s strani nasprotnikov pogosto znajde v čudni situaciji brez sogovornika. Zato si mora ugovore na svoje pomisleke domišljati kar sam, da bi lahko nanje nato podal razumne odgovore.

Ne domišljam si, da sem podal kakorkoli zadovoljivo apologijo ene od političnih drž v vprašanju migracij. Rad bi samo pokazal, da se do migracij zadržani pol zaradi sklicevanja na sovražni govor pogosto znajde v čudni situaciji brez sogovornika. Zato si mora ugovore na svoje pomisleke domišljati kar sam, da bi lahko nanje nato podal razumne odgovore.

Predvsem pa bi rad pokazal, da je kritičen in zadržan diskurz do masovnih migracij popolnoma legitimen in demokratičen, in da je lahko celo razumen in dostojen. Diskvalifikacija tega diskurza kot sovražnega in nelegitimnega pa je v funkciji slabitve demokratičnosti naše ljube republike Slovenije.
Bi moral “naše” in “ljube” in “republike” izpustiti?