Dr. Tine Hribar pogosto razmišlja o tem, kaj dela slovenski narod za nacijo. Češ, ne bomo prava nacija, dokler … ne razvijemo oziroma ne sprejmemo pravih elit, ali kaj takega. No, jaz imam en drug predlog. Ne bomo prava nacija, ne bomo prava slovenska nacija, dokler ne bomo kot narod spisali knjige za Nobelovo nagrado in bo naslov te knjige Je Suis Marko Ivan Rupnik.
Brez te knjige smo kot narod neodrešeni. To knjigo rabimo kot urbana Ljubljana. In kot katoliška, klerokatoliška Slovenija. Kot klovnaški in pretrezni lakanovci; kot trezni liberalci, ki itak “vse vejo”. Kot eterično filozofski kocjančičevci. Kot razcepljeni narod, na eni strani nihilistično ateistični, žižkovsko francoski, in na drugi strani skoraj mistično neozaveščeni, sebepozabljajoči in sebepozabljivi, nad-osebni jagenjčki, čreda, gnostični janezi – v vsej pomenski nabitosti te besede. Rabimo jo kot ime nekonsistentnosti. Kot natanko ime “žižekijanske nekonsistentnosti”, ki je meso postala. Ki je vedno že meso. In prazna rana. Ne-vse. Kot prazne oči Boga na mozaikih našega umetnika. Brez te knjige se lahko še tako pretvarjamo, da smo pametni, in da kaj vemo; da vemo, kdo smo, a kot narodu, kot slovenskemu narodu nam ni pomoči. S to knjigo pa morda prebijemo. Da bo curelo.
Drugo knjigo, ki jo rabimo, namreč knjigo Janez Janša ima lepe roke, lahko načeloma napišem jaz, ono prvo, Je Suis … No, super bi bilo, če bi jo, khm … nekdo drug. No, lahko jo tudi jaz. Samo rabim status samozaposlenega v kulturi. Saj se kar dobro z Lukom poznava – pa naj Asti reče. No, itak sem pa Asto ravno predvčerajšnjim na Rožniku videl. Prav lepo jo je bilo srečat, z lepo družino.
Dobro, knjigo. Ampak še nekaj rabimo. Ne rešimo se, dokler ne dobimo novega mozaika, tokrat največjega, zadnjega, brezmejnemu Božjemu usmiljenju. S strani one and only. Po svoje se ponuja bela stena spomenika spravi na Kongrescu. Vsaj ena stena.
Naša hinavščina je neskončna minus n (n je naravno število). Božje usmiljenje je brezmejno. In če je drugi, prazni blok, blog pravičnosti – ta pa ustrezno odgovarja na naše končno zlo -, do the math.
Grem spat. Kyrie Eleison.