Cerkvenost je neobrambnost

Vedno, ko me ima, da bi kaj povedal v eter, kaj napisal ali se morda celo posnel, vključil livestream, se mi zatakne že čisto na začetku. Kakšna je sploh narava našega odnosa – namreč odnosa med mano in potencialnimi bralci ali poslušalci? Kdo smo si? Kdo sem jaz glede na vas? Ali smo bolj prijatelji,… Continue reading Cerkvenost je neobrambnost

Tèma je.

Premaknili smo uro. Kot da bi rekli: Zdaj je advent. Zdaj se čaka. Zdaj je tèma. Skoraj povsod je tèma. – Pred par tedni sem se udeležil konference o liturgični glasbi. Dan sem tako preživel v stiškem samostanu. Pomislil sem: S kakšno skrbjo, previdnostjo, zavzetostjo, resnostjo in požrtvovalnostjo so skoraj tisoč let tu čuvali iskre… Continue reading Tèma je.

Včeraj je bil dan državnosti

Na praznični dan nikdar ne veš točno, kaj moraš početi, če želiš dostojno in častno praznovati, kako se moraš počutiti in o čem moraš razmišljati. No, včeraj so spletni algoritmi poskrbeli, da sem se že v zenitu dneva ogrel za tematiko dneva. Dve berili za uvod V uradni del praznovanja sem vstopil popoldne. Premislek o… Continue reading Včeraj je bil dan državnosti

Vsi moji kraji vraščenih knjig

Najbrž nisem edini, ki ob branju knjig, ki se po notranji nujnosti dogajajo v nekem ne-prostoru, celo v nekem zunajčasju, sadi duhovne portale v konkretnost prostora. Skoraj vsaka knjiga, ki jo berem – še posebej, če je ne berem v svoji sobi -, se nekam usidra. V konkreten prostor, kjer sem jo bral. Tisti prostor… Continue reading Vsi moji kraji vraščenih knjig