O našem spletnem in notranjem sebe-uprizarjanju je bilo že toliko neizgovorjenega, da je katerakoli izhodiščna točka pravzaprav boljša kot nič. Tako da kar začnimo. Najbrž smo se vsi, ki smo kdaj kaj objavili na IG, soočili z neko čudno tesnobo ali vsaj neprijetnim občutkom. Sam se tam počutim prav gol. Kot bi me preganjalo vprašanje:… Continue reading uvod v (est)etiko osebnega uprizarjanja
če bom kdaj svetnik
če slučajno kdaj postanem svetnik – Bogdaj, seveda – mislim, da bi me lahko določili za zavetnika hipokritov. torej, nekakšnih dvoličnežev, lažnjivcev (da, z j – tako smo zviti in neprimerni), nekonsistentnežev, golih mask, ponarejencev, neintegralnežev, nepristnežev, eksistencialnih vohunov, praznih besed, tega-kar-še-kič-ni. kadar se želim soočiti s svojo lažnostjo, se obrnem na Boga. ko gre… Continue reading če bom kdaj svetnik
kulturni boj kot tekmovanje v slavljenju Božje bližine
Kaj pa, če nasprotniki v kulturnem boju tako težko pridejo skupaj ne zato, ker bi se tako zelo razhajali, ampak zato, ker govorijo tako zelo eno in isto? Govorim o na eni strani “ateističnem” in na drugi strani “krščanskem” taboru. Oboji želijo pokazat, da je blizu. Da je blizu – kaj? To, za kar se… Continue reading kulturni boj kot tekmovanje v slavljenju Božje bližine
zaostajam
Zaostajam.Že vsaj sto pesmiza sabo.Nisem, recimo,zapisal besedv epitaf na svojprvi nagrobnik.Nisem zarisal korakovv tla, kjer sem živel –kaj živel, le čakal!Nisem se slekel,ko “Nag sem!” je vse,kar bi bil lahko rekel.Nisem zapisal sonetov,ko ljubil sem grudiljubezni neizpete.In tudi nisem objavil novice o izstopu iz plemena otroške resnice.Nisem zakričal, ko jegovorica zvenelakot prvenec kiča.Nisem molčal, ko… Continue reading zaostajam
z malo
bog pomojem rade volje potrpi z malo začetnico, če se s tem lahko ogne sluzastim zvodnikom kulturnega boja. šele ko se prekupčevalci z njegovo veličino kdaj utrudijo s sklicevanjem nanj, se pusti klicati po svojem pravem imenu in se veseli svojega imena, kot tudi vseh prijateljev, ki ga po njem kličejo in potem je takšno… Continue reading z malo
afor_med1_12/04/25
Nikoli nisi tako zelo iskren s seboj, da se ne bi za vogalom tvoje lastne prestrašene misli skrival povsem nov svet. Torej dobesedno nov. Novokrščen. Pomladen. Eno samo misel naprej. Še bolje: eno misel nazaj – za zastorom tiste misli, ki zanjo misliš, da je resnična. Pa ni. Tvoja prestrašena lažnost je neizčrpna. Torej, z… Continue reading afor_med1_12/04/25
Carine so kul (ALI: Poskusite se poročiti brez šrange!)
Odzivi na Trumpov ukaz o višjih carinah na uvoz iz Evrope in drugih držav so bili v glavnem negativni in se sučejo okrog argumenta, da z njimi pravzaprav nihče nič ne pridobi. Niti Američani ne. Ker da ekonomija ni ‘zero sum game’, ampak je igra, kjer več ko sodeluješ in bolj odprt ko je trg,… Continue reading Carine so kul (ALI: Poskusite se poročiti brez šrange!)
formalnosti
pozdravljeni, mam en problem glede življenja. – jaa, povejte. – ja, nič, zanima me, kje se to prijavi pa kakšne informacije. – pardon, mislite – ja življenje, tisto pravo življenje, pri katerem okencu je to? – mislite zdravstveno zav…, mogoče podatke o shodu proti splavu, hm, res nevem – ajaaa, haha, zdaj mi je jasno,… Continue reading formalnosti
Nč, sam mim grem
Nč, sam mim grem. Ta objava ni namenjena, da se jo vzame resno. V njej se nič ne skriva. No, nič posebnega. Pač, mim grem. Saj vem, dlje kot bom pisal, zanimivejše bo. In bolj polno pomena, za katerega pravim, da ga v tej objavi ni. No, dobro, pa nej bo ena poanta vseeno. Kao,… Continue reading Nč, sam mim grem
Na Ognjišču: Dobrodošli v svetu preobilja
V začetku januarja sem se oglasil v studiu radia Ognjišče, oddaji Od slike do besede z go. Mateji Subotičanec pa ste lahko poslušalci prisluhnili 25. februarja. Z go. Matejo sva govorila o raznolikih temah, pisanju, rednosti ali izrednosti teh časov, pa o vratih, branju, ob koncu pa sem prebral še poglavje iz knjige Kraljestvo pred… Continue reading Na Ognjišču: Dobrodošli v svetu preobilja
Vse slišno in neslišno vstopa v čas pokore.
Pepelnični poetično-zvočni kolaž. Vse slišno in neslišnovstopa v čas pokore.Vse v polmraku moli,samo več ne zmore … *** Šššššš,ššššššššš… V zakristiji prah se mesi,sliši zvok se šumne pesmi. Ššššš, ššš … Mešajo ga s samim sabo,pa gre pesem tiho v ladjo,šum pa z ladje v turn in v svet …Vabi vse na – preokret.… Continue reading Vse slišno in neslišno vstopa v čas pokore.
kje začeti
kje začeti. kje začeti. to vprašanje mi buta v raztreseno zavest že toliko let, ne: že toliko sekund. sekund, ja. zato ker moje življenje je bolj sekunde kot dnevi, celo bolj kot ure, bolj kot minute. raztreseno – pa ne le ‘čustveno’, hah. psihologija, no offense. Tudi filozofsko, tudi duhovno, vsesplošno. torej: bistveno. kje začeti… Continue reading kje začeti
Je Bog ali ga ni? Latour in hudič.
Ni dolgočasnejšega in bolj žalostnega od krščanske apologetike, od človeških poskusov braniti Boga na nebu pred človeškim nezanimanjem za njegovo Vzvišenost. Na nebu? Kje? Alfa Centauri? V misli mi pride beseda donkihotstvo. No, morda to apologetiko po dolgočasnosti in žalostnosti dohiteva le še moderni politični aktivizem, tako zelo zaverovan v svojega ‘boga’. V svojo slepo… Continue reading Je Bog ali ga ni? Latour in hudič.
kako se ni nič zgodilo
enkrat sem slišal neko radijsko igro. te slovenske radijske igre, to je zame pure art. no, ena ženska, protagonistka, stara tam kakih šestdeset, je v svoji kuhinji svoji hčerki pripovedovala svojo življenjsko zgodbo, tako, spotoma. saj to se tako dogodi, to se tako pove. faking spotoma. in pravi, da že vse življenje čaka. nekaj čaka.… Continue reading kako se ni nič zgodilo
Kulturna revolucija Trump ALI Kdo še verjame v nejevero
Trumpova zmaga se me je prav osebno dotaknila. Pa če se to sliši še tako banalno, morda celo heretično ali svetoskrunsko. Še kar se ne morem načuditi temu, kaj se je zgodilo. Kot bi se kar naenkrat nepričakovano znašel položaju moči in se še kar bistrim od vrtoglavice: Uou! V svojih ducat letih bolj ali… Continue reading Kulturna revolucija Trump ALI Kdo še verjame v nejevero