kje začeti. kje začeti. to vprašanje mi buta v raztreseno zavest že toliko let, ne: že toliko sekund. sekund, ja. zato ker moje življenje je bolj sekunde kot dnevi, celo bolj kot ure, bolj kot minute. raztreseno – pa ne le ‘čustveno’, hah. psihologija, no offense. Tudi filozofsko, tudi duhovno, vsesplošno. torej: bistveno. kje začeti… Continue reading kje začeti
Category: Meditacije
Je Bog ali ga ni? Latour in hudič.
Ni dolgočasnejšega in bolj žalostnega od krščanske apologetike, od človeških poskusov braniti Boga na nebu pred človeškim nezanimanjem za njegovo Vzvišenost. Na nebu? Kje? Alfa Centauri? V misli mi pride beseda donkihotstvo. No, morda to apologetiko po dolgočasnosti in žalostnosti dohiteva le še moderni politični aktivizem, tako zelo zaverovan v svojega ‘boga’. V svojo slepo… Continue reading Je Bog ali ga ni? Latour in hudič.
kako se ni nič zgodilo
enkrat sem slišal neko radijsko igro. te slovenske radijske igre, to je zame pure art. no, ena ženska, protagonistka, stara tam kakih šestdeset, je v svoji kuhinji svoji hčerki pripovedovala svojo življenjsko zgodbo, tako, spotoma. saj to se tako dogodi, to se tako pove. faking spotoma. in pravi, da že vse življenje čaka. nekaj čaka.… Continue reading kako se ni nič zgodilo
Brezskrbnost kot moralna dolžnost
Koliko otrok je danes, na svetega Miklavža, presrečnih, polnih veselja in vznemirjenja od neverjetnih daril na mizi in peči! Koliko veselja! Že tu, v moji okolici. Že zgolj nekaj metrov vstran najbrž. Pa se vprašam, odrasel in zaskrbljen kot sem: Čakaj, in jaz naj bi se zdaj muzal v nekakšni zaskrbljenosti? Kdo naj bi mi… Continue reading Brezskrbnost kot moralna dolžnost
Hvalnica Small Talku
Včasih sem mislil, da je pozdrav na začetku in na koncu televizijskih oddaj, denimo Odmevov, zgolj formalnost. Da je to pač treba reči. Ker se pač spodobi. Zdaj vem, da je to vsebina vseh vsebin. Formalnost je v resnici tisto besedičenje med tem. “V Salonitu imajo novo streho bla bla …” Vse samo zato, da… Continue reading Hvalnica Small Talku
Ne znam šteti do dve
Imamo se za razumna bitja. Saj znamo šteti, razumeti trdnost argumentov, sklepati, opažati kontradikcije. Nenazadnje ravnokar nekaj beremo, torej – razmišljamo in razumevamo. Pač, smo razumni, obsojeni na razum, tako rekoč. In tako verjamemo tudi, da svoja življenja vodimo razumno. Počnemo to, kar je v skladu s tem, kar bi radi dosegli. V glavnem, očitno je,… Continue reading Ne znam šteti do dve
Prva adventna nedelja
Danes je prva adventna nedelja. Kakšen stavek! Kaj pomeni, da je danes prva adventna nedelja? Torej: ali je res? Ali je dejansko danes prva adventna nedelja – ali pa je to samo ‘kulturno arbitrarno poimenovanje nekega izseka časa v vesolju’? Češ, ali ni vendarle to zgolj za tiste, ki verjamejo, da je – ki so… Continue reading Prva adventna nedelja
Algoritem, kdo si
Umetna inteligenca to in ono, pravimo. Povsod da je. A še vedno o njej običajno razmišljamo kot o nekem hladnem algoritmu, ki generira tekste in bolj ali manj čudne slike. Kai pa, kadar se mi razodene kot dar iz nebes? Ko dam algoritmu na mojem predvajalniku glasbe proste roke, da me preseneti s tem, kar… Continue reading Algoritem, kdo si
Nedosegljiva gospica – materinščina
Na dan reformacije radi pojemo hvalnice našemu slovenskemu jeziku. Ampak ali smo pri tem lahko avtentično čustveni? Ali se ne dogaja običajno, da moramo o svojih čustvih nekako sklepati? To pa je po svoje v nasprotju s samo naravo čustev, ki so prav neposrednost doživljanja. Mi pa sklepamo: Ljuba slovenščina, brez tebe se kot narod… Continue reading Nedosegljiva gospica – materinščina
zbiraj. magari sekunde
prišla mi je misel, rekoč: zbiraj. zberi, in nato bo to nekaj. vse, kar se ti zdi razpršeno, zberi, poveži v višjo enotnost. karkoli. in na tem bo nekaj po sebi dobrega. ekleziast. zbiralec. Oni rezbar ikon bi rekel, da gre za najdevanje in uresničevanje enotnosti v ‘multipliciteti’. da gre za božje principe. in koliko… Continue reading zbiraj. magari sekunde
enajsti april – misel
Dr. Tine Hribar pogosto razmišlja o tem, kaj dela slovenski narod za nacijo. Češ, ne bomo prava nacija, dokler … ne razvijemo oziroma ne sprejmemo pravih elit, ali kaj takega. No, jaz imam en drug predlog. Ne bomo prava nacija, ne bomo prava slovenska nacija, dokler ne bomo kot narod spisali knjige za Nobelovo nagrado… Continue reading enajsti april – misel
ime za na romanje – Blaž
nič kaj svečano ne zveni naše ime, soimenjaki. kratko je kot lasje novica. tako kratko, da zveni že skoraj kot pavliha. prav kliče nas, da ga navdamo z vsebino. da ga uglobimo. ljudska sodba ga je, žegen po imenu našega patrona, napravila za primer plitkosti in vraž. onomatopoiija je naš koren uporabila, da bi uglasbila… Continue reading ime za na romanje – Blaž
Ali Bog posluša glasbo?
Nobenega razloga nimamo, da bi predpostavljali, da Bog, ko s svojo mislijo in svojo ljubeznijo ustvarja in odrešuje svet, to počne brez glasbe. Ko na svet zremo ob glasbi, se nam svet pogosto kaže mnogo bolj neposredno, opomenjeno in zaznamovano z nedolžnostjo in ljubeznijo, kot kadar ga zremo v tišini. Predpostaviti, da svet in bivanje in bit… Continue reading Ali Bog posluša glasbo?
November, najpočasnejši čas v letu
/Old Hollow Tree je zapisal: / Dobro jutro. Danes je 2. november. Žena se mi je pred kratkim opravičila. Rekla je, da se v zadnjem času ni počutila prav produktivno. Nasmehnil sem se in ji rekel, da je ta čas v letu namenjen prav temu. Zdaj smo bližje zimskemu solsticiju kot jesenskemu enakonočju. Čas med… Continue reading November, najpočasnejši čas v letu
Vse bivajoče praznuje nedeljo. Kyrie Eleison.
Šest dni se vse napreza. Sedmi dan postaja odrešeno v veke. In spet šest dni. In spet v veke. Šest dni se naprezamo. Stegujemo roke, da si šivamo plašče, zidamo hiše, napeljujemo tokove, menjamo obliže, zlagamo malice in sortiramo stvari, živali in rastline. Šest dni, da okopavamo zemljo, da računamo algebro in v hropečih cizah… Continue reading Vse bivajoče praznuje nedeljo. Kyrie Eleison.