V julijski kolumni za Delo o družinskosti kot normi: Povezava do članka (celoten članek dostopen za naročnike Dela) “Tako smo obsedeni s poudarjanjem, da se mora vsak sam odločiti in neprestano odločati za svojo življenjsko pot, da se v vsem tem poudarjanju družinskost – kot nekakšna prostovoljna obsodba na nesamost – zdi kot nekaj zares čudaškega.… Continue reading Delova kolumna: Družinskost kot norma
Avtor: Blaž Podobnik
Politiki spijo
Ko Luka Mesec pada v spanec, mu je vedno bolj, z vsakim dihom bolj, z vsako mislijo, ki je vedno manj misel in vedno bolj le nežen preblisk, z vsakim komaj še zaznavnim izdihom bolj – prijetno. Kdo bi mogel zanikati, da se takrat Luka zares umiri … Celo več. Ni ga več. Postane odsoten,… Continue reading Politiki spijo
Triptih ob proslavi. 3. del: Premagana proslava
Predsedničin liberalni nagovor ter umetniško vrhunska poetično mitska proslava torej. Kako zdaj to dvoje spraviti? Nemogoče. Takšna je vsaj stava tega, zadnjega in najbolj smelo začrtanega razmišljanja. V državni proslavi je bilo nekaj kontradiktornega. Predsedničin liberalistični individualizem na eni in skoraj poganski tribalizem na drugi strani. Vsaj v poetičnosti in formi, če že ne neposredno… Continue reading Triptih ob proslavi. 3. del: Premagana proslava
Triptih ob proslavi. 2. del: Nacionalizem je punčica levih
V prvem delu smo govorili o predsedničinem govorjenju. Nato se je začel kulturniško-umetniški del. Tu si lahko privoščimo odstavke za pohvale. Ker so več kot na mestu. Po proslavi sem očetu, s komer sem bil na proslavi, rekel, da je prav mogoče reči, da kulturnega programa na takšnem nivoju ni sposobna doseči nobena druga država… Continue reading Triptih ob proslavi. 2. del: Nacionalizem je punčica levih
Triptih ob proslavi. 1. del: Nataša
Državne proslave so zlata jama za analizo aktualne politike. So pač eminentno mesto odkritega ideološkega ali – da ne bomo že takoj preveč cinični – idejnega modeliranja. Celo več. So mesto aktivnega umeščanja v mit, v zgodbo; in mesto njenega kairotičnega soustvarjanja. So čas, ko se za razliko od mundanega izražanja političnega nestrinjanja in strinjanja,… Continue reading Triptih ob proslavi. 1. del: Nataša
Posvet z bralci
Pozdravljeni, dragi bralci in bralke! V preteklih mesecih spletišče, na katerem zdajle prebirate to objavo, ni ravno cvetelo od dogajanja. Razlog temu ni toliko pomanjkanje idej, kot je razlog kvečjemu obraten: v meni se iskri kar nekaj raznolikih tem, o katerih želim pisati, a se je včasih težko odločiti za eno in ji nameniti dovolj… Continue reading Posvet z bralci
Kaj lahko pričakujemo od novega kralja?
Slovesnosti ob kronanju kralja Združenega kraljestva Karla III so nas mnoge pustile odprtih ust.* Prizori, ki smo jim bili priča, so se zdeli kot iz nekega drugega sveta. Iz sveta, v katerem je še mogoče uporabljati velike besede in v katerem simboli še nekaj pomenijo. V katerem je še mogoče prisluškovati presežnemu. Česa tako lepega,… Continue reading Kaj lahko pričakujemo od novega kralja?
Kraljevina – 1. Katarza neenakosti
Monarhična ureditev se nam dandanes običajno upira. To je pač preživeta politična oblika, pravimo. Saj smo vendar v letu 2023! A takšno optimistično sklicevanje na letnice, ki naj bi se vedno bolj bližale neskončnosti in popolnosti, je že zdavnaj pozdravila postmodernost s svojim bogatim naborom sumničavosti do modernih gotovosti. Sumničavosti do moderne racionalnosti in velikih… Continue reading Kraljevina – 1. Katarza neenakosti
Oh, Vrata …
Moja pripoved je nepopolna. Neskončno nepopolna je. Vsak zunanji šum jo polni, jo izpopolnjuje. Vsaka zunanja beseda (natanko kot zunanja, kot ne-moja) jo izpopolnjuje. Vse zunanje, vsi šumi, joki, petje, risbe, liki, podobe, besede – in ljudje – jo popolnijo. To – je molitev. Odpretje vrat. Pridite, ne-jaz! Pridite, zvoki, ptice, pajki, gosenice, blato, človek.… Continue reading Oh, Vrata …
Breaking News: Radikalen prelom s tradicijo!
Prebili smo! V vsej mnogopomenskosti teh besed. “Prebi(va)li smo”, preživeli smo, torej: bili smo in nato smo zavezali pentljo na vrh neke enote bivanja. Prebíli smo: torej uspešno prebili boje z zdaj že bivšo sedanjostjo. In nenazadnje – prebíli smo opno novega. Pokanje ob trganju te opne je bilo slišati od daleč. In vendar tako… Continue reading Breaking News: Radikalen prelom s tradicijo!
Duhovnost v preobrnjenem zemljevidu
Zavrteti zemljevid in ga zarobiti. Spremeniti usmeritev. Iz 0° na 211°. Na 108°. Prekucnjeno vesolje. Občutek je podoben osvežujočemu skoku v vodo. Vznemirljivosti čarodejevega trika: “Uou! Kako??” Saj vem, sliši se smešno. Zato me jemljite le polovično resno. Kljub temu pa ne pretiravam, če rečem, da je v tem početju skoraj nekaj … duhovnega. Ko… Continue reading Duhovnost v preobrnjenem zemljevidu
Tèma je.
Premaknili smo uro. Kot da bi rekli: Zdaj je advent. Zdaj se čaka. Zdaj je tèma. Skoraj povsod je tèma. – Pred par tedni sem se udeležil konference o liturgični glasbi. Dan sem tako preživel v stiškem samostanu. Pomislil sem: S kakšno skrbjo, previdnostjo, zavzetostjo, resnostjo in požrtvovalnostjo so skoraj tisoč let tu čuvali iskre… Continue reading Tèma je.
Nekaj razmislekov o monarhiji – gostovanje pri Scutum Fidei
V četrtek sem gostoval pri Scutum Fidei. Zanimiv pogovor. Ker pa se kot “novinec” v sferi govorjene besede jasnosti izražanja še učim, dodajam za morebitne poslušalce tule nekaj podnapisov o glavnih poudarkih. – V politično-filozofskih razmislekih se v zadnjih mesecih navdušujem nad misleci t.i. “krščanskega anarhizma”– denimo Gorazdom Kocijančičem in Ivanom Illichem –, ki poudarjajo… Continue reading Nekaj razmislekov o monarhiji – gostovanje pri Scutum Fidei
Etično zlo avtomobila, jež Mohor in staro dobro klanje z meči
Avto lahko povozi miš, ne da bi za to sploh vedeli. To je v principu grozno. S to ugotovitvijo moramo nekaj narediti. Kot družba, kot politična skupnost. Jaz, denimo, bom iz nje razvlekel tale improviziran razmislek o nevarnostih tehnologije. Da se vsaj malo operem. Zgornja opazka nam govori o moralno-etični kakovosti avtomobila: o njegovi dobrosti… Continue reading Etično zlo avtomobila, jež Mohor in staro dobro klanje z meči
Tragika nelažnive reklame
Z oglasi sem v družbeno zrelem odnosu: sovražim jih. Ali, če omilim svoj opis: še zdaleč jim ne vračam čustev, ki jih oni več kot očitno gojijo do mene. Če je mogoče, za tistih nekaj sekund, ko jih vendarle moram potrpeti pred ogledom kakšnega posnetka na YouTubeu, utišam zvok. In zamižim pred to prostitucijo od… Continue reading Tragika nelažnive reklame