Ali ni nekaj modrega v tem, da prostovoljno zanikaš lastno prepričanje in se predajaš prepričanju, ki ga ne razumeš povsem? Seveda, če za to obstaja kak razlog. Če gre denimo za prepričanja z dolgo brado in z množico svetnikov. Precej jasno je, da bom v toku svojega življenja še spremenil prepričanja. Zakaj bi kot vrhovno… Continue reading 144.000 tujih glav – misliti s tujo glavo
Kategorija: Modrovanja
Kdo sem? O barbarskosti nekega vprašanja
Ni ga sodobnega animiranega filma, v katerem si ne bi glavni junak nekje na četrti petini zgodbe nadvse usodno in dramatično zastavil vprašanja: “Kdo sem?” Vsi se to vprašajo. Panda v Kung Fu Pandi, pa Moana, pa Shrek, pa tisti fant, šepetalec zmajem v “Kako izuriti svojega zmaja” … Vsi. Od pravilnega odgovora na to… Continue reading Kdo sem? O barbarskosti nekega vprašanja
Domoljubje kot bivanjska drža. Odgovor na komentar dr. Borisa Vezjaka
Filozof Boris Vizjak se je v članku Nova uganka domačega novinarstva: slovenski polži in njihova ljubezen po domače obregnil ob domnevne nekonsistentnosti in bizarnosti v mojem nedavnem prispevku za Delo Domoljubje je v predmetu ljubezni. Dr. Vizjak se sprašuje, če v svojem poudarjanju, da domoljubje ni toliko ljubezen do države kot bolj cenjenje tega, kar… Continue reading Domoljubje kot bivanjska drža. Odgovor na komentar dr. Borisa Vezjaka
Dol s panoji. Saj nas imate že v rokah!
“To bi bil dober začetek filma!” sem si rekel, ko sem se enkrat na avtobusu ozrl okrog sebe in opazil neverjetno razdaljo med obrazi potnikov in evforijo oglasnega sporočila, ki se je slišalo iz radia. Utrujeno zdolgočaseni obrazi so na zvočnem ozadju bombastičnih reklam za to ali ono življenjsko rešitev delovali kot resignirani vojaki, ki… Continue reading Dol s panoji. Saj nas imate že v rokah!
Posedet še mal v avtu …
Odkar sem postal pravi prebivalec tradicionalne vrste kapitalizma, z redno službo in avtom, s katerim se vozim na delo, imam priložnost gledati na svet iz povsem novih perspektiv. Čeprav je šele dober mesec dni, kar nisem več nekaj med free-lancerjem, študentom in podpredsednikom društva, pač pa pravi pravcati “delavec”, sem se že prepričal v avtorstvo… Continue reading Posedet še mal v avtu …
Elon Musk: Navodila za sanjanje
V dobi, ko oder moralne vzvišenosti napolnjujejo predvsem napredni, družboslovno opremljeni aktivisti, me v političnem in moralnem smislu mnogo bolj od vseh teh glasnih izboljševalcev sveta gane strojnik – inženir. Kakšni časi! Elon Musk me navdihuje. Dejstvo, da se eden najbogatejših Zemljanov tako sproščeno šali na Twitterju, me na svoj način pomirja, “neprebujenost” tako vplivnega… Continue reading Elon Musk: Navodila za sanjanje
Zdaj imam pipo. – Kratek esej o predmetih in stvarnosti
Za rojstni dan so mi prijatelji kupili pipo. Zdaj je zadoščeno vsem pogojem, da se v intimi lastne nečimrnosti počutim intelektualec. Prvovrstna naslada! No, glavni sponzor in organizator tega obdarovanja je bil cimer Danijel, s katerim sva poleti odvandrala eno turo od Ljubljane do Ankarana. In ko sva tako pohajkovala vzdolž Nanosa, sva rekla eno… Continue reading Zdaj imam pipo. – Kratek esej o predmetih in stvarnosti
“Ta človek ni bil nič posebnega!”
Nedavni “incident” v oddaji Faktor na TV3, v katerem je voditeljica Norma Brščič govorila o tem, kako da je razprava o domnevno podpovprečnem inteligenčnem kvocientu Afričanov totalni tabu, ter burni odzivi na njene besede, češ da gre za očiten in obsodbe vreden primer rasizma, ponujajo svojevrstno iztočnico za razmislek o temeljih, na katerih v 21.… Continue reading “Ta človek ni bil nič posebnega!”
Salutiram bivajočnosti! O gestah in vektorjih milosti
Ne vem, ali gre za zaskrbljujoč simptom koronske osamitve, za posledico vse večje radikalizacije in militantnega duha v družbi ali pa za laskavo znamenje posebne mistične občutljivosti, ampak gesta salutiranja mi je vse bliže. Kar salutiram! Čemurkoli, komurkoli! Salutiram bivajočnosti. Zjutraj salutiram ob pogledu skozi okno. Stopim skozi vrata sobe, salutiram. Salutiram pred prihajajočim. Da… Continue reading Salutiram bivajočnosti! O gestah in vektorjih milosti
Katero igro se gremo? Maske!
Moram priznati, da sem kar malo razočaran nad (ne)uporabo domišljije v času koronakrize. Ob vseh nadnaravnih močeh, ki jih maske kot glavno orožje zoper zahrbtnega zlikovca premorejo, smo dopustili, da ostajajo v principu dolgočasen in nadležen del našega vsakdana. Kje je tu zabava? Kje je tu špas, cirkus? Kje so animatorji, kje je skriti zaklad… Continue reading Katero igro se gremo? Maske!
Neiskrenosti v bran
“Onadva sta takšna, kot sta. Sta zvesta sebi, iskrena. Ona pa je hinavka.” – Ne, Lea je bila pač preveč iskrena, saj je napačno ocenila kontekst (oziroma mikrofon), v katerega se je izrekala, Zala in Gašper pa sta prek glasbe svojo resnico odmerila na način in v obsegu, ki ustreza naravi odnosa glasbenika do svoje… Continue reading Neiskrenosti v bran