Hvalnica Small Talku

Včasih sem mislil, da je pozdrav na začetku in na koncu televizijskih oddaj, denimo Odmevov, zgolj formalnost. Da je to pač treba reči. Ker se pač spodobi. Zdaj vem, da je to vsebina vseh vsebin. Formalnost je v resnici tisto besedičenje med tem. “V Salonitu imajo novo streho bla bla …” Vse samo zato, da… Continue reading Hvalnica Small Talku

Prva adventna nedelja

Danes je prva adventna nedelja. Kakšen stavek! Kaj pomeni, da je danes prva adventna nedelja? Torej: ali je res? Ali je dejansko danes prva adventna nedelja – ali pa je to samo ‘kulturno arbitrarno poimenovanje nekega izseka časa v vesolju’? Češ, ali ni vendarle to zgolj za tiste, ki verjamejo, da je – ki so… Continue reading Prva adventna nedelja

Nedosegljiva gospica – materinščina

Na dan reformacije radi pojemo hvalnice našemu slovenskemu jeziku. Ampak ali smo pri tem lahko avtentično čustveni? Ali se ne dogaja običajno, da moramo o svojih čustvih nekako sklepati? To pa je po svoje v nasprotju s samo naravo čustev, ki so prav neposrednost doživljanja. Mi pa sklepamo: Ljuba slovenščina, brez tebe se kot narod… Continue reading Nedosegljiva gospica – materinščina

Leva “Varnost”

Levica je Slovenijo polepila s plakati “Varnost”. Dobra! Češ, varnosti ne damo. Ker varnost je v resnici naša, ne “njihova” Stvar. Varnost kot relativna stabilnost in predvidljivost življenjskega okolja (ekonomsko, tehnološko); predvidljivost, ki jo pre-prost globalni trg in njemu podrejena neoliberalna zakonodaja po definiciji spodkopava. Ker stremi k tem večjemu pretoku kapitala. V nekem smislu… Continue reading Leva “Varnost”

Alternativa optimističnemu obupavanju (v Delu)

V današnji kolumni za Delo se sprašujem, kaj torej zdaj – ali napredujemo ali pač ne? Kolumna je dostopna na tej povezavi. Izsek iz kolumne: “Očitno je, da se samodeklarirani politični nasprotnici – tako imenovani levica in desnica, izmenjujeta pri mikrofonu, namenjenem objokovanju naših družbenih zablod. Ko levica konča branje levitov socialnim in okoljskim ekscesom… Continue reading Alternativa optimističnemu obupavanju (v Delu)

Hvala, čast in oprostite

“Blaž, a ti ne gledaš? Ti ponavadi to spremljaš,” mi pravi prijateljica. Pa res! Saj res, saj sem vendar proslavar, torej nekdo, ki ima že skoraj profesionalno rad proslave. Evo, vklopim. “Profesor!” zagledam za orglami mojstra Toneta Potočnika. Tudi to smo morali doživeti: priredbo Premrlove Zdravljice za orgle. To je bilo dobro. Precej klasično, tudi… Continue reading Hvala, čast in oprostite

Kdo sem? O barbarskosti nekega vprašanja

Ni ga sodobnega animiranega filma, v katerem si ne bi glavni junak nekje na četrti petini zgodbe nadvse usodno in dramatično zastavil vprašanja: “Kdo sem?” Vsi se to vprašajo. Panda v Kung Fu Pandi, pa Moana, pa Shrek, pa tisti fant, šepetalec zmajem v “Kako izuriti svojega zmaja” … Vsi. Od pravilnega odgovora na to… Continue reading Kdo sem? O barbarskosti nekega vprašanja