Author: Blaž Podobnik

V zadnjih dneh me je odprtih ust pustila izjava papeža Frančiška o tem, da islam ni vera nasilja. Sveti oče ima morda prav, ko pravi, da islam ni vera nasilja, a duh, ki veje iz izjave in zgodovinskega trenutka, v katerem je bila podana, je po mojem mnenju zavajajoč. Islam oz. islamska kultura morda ni… Continue reading Čemu so namenjena odprta usta

V zadnjih tednih sem se malce seznanil s Carlom Gustavom Jungom in njegovo teorijo o kolektivnem nezavednem in arhetipih. V zvezi s tem se mi poraja mnogo (meni) zanimivih misli. Jung je znanstveno spregovoril o simbolih, o pra-podobah (arhe-tipih), ki oblikujejo nezavedno vsakega človeka.  Govoril je o kolektivnem nezavednem, ki ga zapolnjujejo ti arhetipi. Pravi:… Continue reading kaj pa če ima Bog res belo brado?

“Ali si upam biti kristjan tudi med prijatelji, ne pa samo ob nedeljah?”“Ali si kdaj med prijatelji zatajil Jezusa in svojo vero?” Tovrstna vprašanja so naravnost nora. Spraševalec kot da že vnaprej predpostavlja, da je krščanstvo (ali “moj odnos z Jezusom”) nekaj tako totalno neumnega, da človek rabi res pogum, da takšno neumnost brani pred… Continue reading čudno vprašanje

kaj pa če je neumno bati se biti označen za skrajnega desničarja in kaj pa če je najbolj modra rešitev “zapreti meje” – ko je npr. govor o žici, pa čeprav se normalnemu človeku preprosto upira takšna restriktivnost? kaj pa če nam begunci ne prinašajo ničesar dobrega – in kaj če vsekakor ni nobene potrebe,… Continue reading kaj pa če (#begunci)

več slišal. Ni bilo jasno, kateri spol uporablja, ko se je nanašal nase. Bila je oblečena v  belo obleko. njen obraz je bil iz bližnje Prihodnosti, govorila pa je nekaj o frančiškanih. To mi je bilo všeč, saj imam rad frančiškane. Potem sem rekel, da sem srečen. Zdi se mi, da je bila Bog ali… Continue reading zapis izza oči3

in ko sem razdražen in nemirenin živčno gledam okrog sebe, kaj naj,potem se križam in križammnogokratin s čim večjo hitrostjoda bi urok končno prijelin da bi dosegel vsaj rahel približekbožjega miru.

da je cerkvenost pravzaprav način bivanja v odnosih in to tak način, kjer drugega neprestano dojemamo kot nekoga z neodtujljivim dostojanstvom božjega človeka ter ga gledamo skozi prizmo križa in vstajenja; torej skozi kompleksno prizmo, ki človeka in zato cerkvenost obarva s posebno barvo – barvo cerkvenosti. drugje kot v Cerkvi namreč ni takšnega gledanja.… Continue reading o Cerkvi in cerkvenosti

V srednjem veku so bili ljudje mnogo bliže lebdenju, kot smo danes (navkljub vsej današnji tehnologiji) Samo poslušajte Hildegardo. Ljudje so se zavedali težnosti, ki jih veže k zemlji, k tlom – stran od nebes. Zato so tudi mogli razviti nauke in načine, kako operirati s to omejenostjo in se približati Božji neomejenosti. Danes lebdenje… Continue reading O lebdenju v srednjem veku

on je stal, pred nami – obrnjen proti nam, ter nas mirno gledal in blagoslavljal (brez rok). Bogve, kam je gledal – izgledalo je, kot da k nam. Da, nas je gledal. Ljubeče, brat.mi pa – kakih 150 nas je bilo, smo prav tako stali, obrnjeni proti njemu in ga gledali, ter ga blagoslavljali.ne, nismo… Continue reading dogodek

Če nimaš drugega početi, se pa moralno izpopolnjuj. Morda ni boljšega načina za odpravljanje lenobe.

mnogi, večina ljudi preživi življenje, ne da bi se jim kaj zgodilo. pri čemer s “kaj” mislim sreča. to pomeni: ljudje mislimo, da je življenje ne vem kak dar in da res vau!, kar pa ni nujno res. Če si srečen, je zakon, če pa ne, pa beda. Mnogi, večina ljudi preživi življenje, ne da… Continue reading življenje kot možnost srečnega življenja

Pozdravljeni, zdi se mi, da se v občevanju z družbo vedno manj zahvaljujemo. saj sem itak plačal.. Opravljal sem tečaj varne vožnje na Vranskem. Bilo nas je kakih 12, ki smo tisti dan posvetili pač – tečaju varne vožnje.Prvi del tečaja je bila nekakšna psihološka delavnica, kjer smo se prek pogovora in deljenja izkušenj –… Continue reading o tem, da ne rečemo več hvala

življenje preživijo v oklepaju. zunaj njega nič. Takole: (življenje)  

kdo bi se po takšnem bogoslužju branil imenovati se kristjan?samo norec (enkrat bom razložil, kako vidim krščanstvo.) ne gre za to, kaj je res (itak da ni res…)ampak za Resnico. Neubesedljivo Resnico, katere duha želimo ujeti skozi neko besedo, skozi neko zgodbo.gre za simbol, za špranjo v besedi – špranjo ki prepušča onkraj sebe in… Continue reading božič

Na koncu bo vsak sprejel medvedji objem. Na koncu bo vsak sprejel, kajti samo medved te lahko zavaruje in pogreje v svojem naročju, da se ne boš bal. Že od vedno, še od takrat je namreč tam ta ista sedmeroglava pošast, hudič, pošast, hudobni grdun. Preži in je včasih vedno bliže. Ti pa lahko izbiraš… Continue reading Na koncu