Na slovenski socialnoomrežni sferi se je v preteklih mesecih, ne brez zaslug ritvitov tviterskega prvokategornika Janeza Janše, proslavil nov podkast, ljubiteljska družbeno-politično komentatorska oddaja “Na tekočem”, ki jo vodita dve gospodični, Karin Planinšek in Zala Klopčič. Oddaja je nadvse zanimiva. No, vsebine ne bom komentiral, saj sta mi voditeljici dali jasne signale, da če na… Continue reading ČukiStyle konservatizem
Oznaka: liberalizem
Vi ste za Calibri, mi za Serife.
Spoštujem vas – generacija mojih staršev. Vas, šestdesetletnike. Vas – crnkoviče, turke, janše in pascuale. A vidim, da so med nami nepremostljive razlike. Vi ste iz neke druge dobe. Vsi ste iz nekega čisto drugega sveta. Vi ste še del povojnega optimizma in vseh njegovih notranjih dram. Vi ste del nove postkoncilske evangelizacije. Vi ste… Continue reading Vi ste za Calibri, mi za Serife.
Delova kolumna: Družinskost kot norma
V julijski kolumni za Delo o družinskosti kot normi: Povezava do članka (celoten članek dostopen za naročnike Dela) “Tako smo obsedeni s poudarjanjem, da se mora vsak sam odločiti in neprestano odločati za svojo življenjsko pot, da se v vsem tem poudarjanju družinskost – kot nekakšna prostovoljna obsodba na nesamost – zdi kot nekaj zares čudaškega.… Continue reading Delova kolumna: Družinskost kot norma
Triptih ob proslavi. 3. del: Premagana proslava
Predsedničin liberalni nagovor ter umetniško vrhunska poetično mitska proslava torej. Kako zdaj to dvoje spraviti? Nemogoče. Takšna je vsaj stava tega, zadnjega in najbolj smelo začrtanega razmišljanja. V državni proslavi je bilo nekaj kontradiktornega. Predsedničin liberalistični individualizem na eni in skoraj poganski tribalizem na drugi strani. Vsaj v poetičnosti in formi, če že ne neposredno… Continue reading Triptih ob proslavi. 3. del: Premagana proslava
Triptih ob proslavi. 2. del: Nacionalizem je punčica levih
V prvem delu smo govorili o predsedničinem govorjenju. Nato se je začel kulturniško-umetniški del. Tu si lahko privoščimo odstavke za pohvale. Ker so več kot na mestu. Po proslavi sem očetu, s komer sem bil na proslavi, rekel, da je prav mogoče reči, da kulturnega programa na takšnem nivoju ni sposobna doseči nobena druga država… Continue reading Triptih ob proslavi. 2. del: Nacionalizem je punčica levih
Triptih ob proslavi. 1. del: Nataša
Državne proslave so zlata jama za analizo aktualne politike. So pač eminentno mesto odkritega ideološkega ali – da ne bomo že takoj preveč cinični – idejnega modeliranja. Celo več. So mesto aktivnega umeščanja v mit, v zgodbo; in mesto njenega kairotičnega soustvarjanja. So čas, ko se za razliko od mundanega izražanja političnega nestrinjanja in strinjanja,… Continue reading Triptih ob proslavi. 1. del: Nataša
Enakovrednost samo-stojnosti?
V teh junijskih tednih naj bi v javnosti poudarjali, da so v liberalni družbi vsi življenjski slogi enakovredni. Da so torej s stališča liberalno-demokratske države vsi upravičeni do državno zagotavljenega približno enakega spoštovanja (v skladu z Rawlsovo opredelitvijo podlage za samospoštovanje kot ene od družbenih dobrin, s katerimi mora država pravično upravljati). Pa sem naletel… Continue reading Enakovrednost samo-stojnosti?
Zahod in Rusija za pultom
Tole debato med Zahodom in Rusijo sem si privoščil. Bernard-Henry Levy na levi in Alexander Dugin na desni strani svetovnega odra, vsak s svojo prezenco, vsak s svojim noborom vrednot. Upam, da me ne bodo obtožili zločinov zoper človeštvo, če priznam, da me je plitkost Francoza skoraj dolgočasila, aroganca (“my dear”) mestoma jezila, ideološka zaslepljenost… Continue reading Zahod in Rusija za pultom