Ne spoznam se na muziko. No, vsaj na popularno sceno ne. Prepoznam pa legendarnost. Ker – legende imajo nekaj podobnega svetniškemu siju, le da bolj rozaste barve. In pri Kokosih se to rozastost vidi že od daleč. Kdo so Kokosy? Formalno gledano so Kokosy štiričlanska študentska glasbena skupina s koreninami v gimnaziji Želimlje. Martin Drobnič… Continue reading Planeti se vrtijo! (Kokosy Review)
Avtor: Blaž Podobnik
Včeraj je bil dan državnosti
Na praznični dan nikdar ne veš točno, kaj moraš početi, če želiš dostojno in častno praznovati, kako se moraš počutiti in o čem moraš razmišljati. No, včeraj so spletni algoritmi poskrbeli, da sem se že v zenitu dneva ogrel za tematiko dneva. Dve berili za uvod V uradni del praznovanja sem vstopil popoldne. Premislek o… Continue reading Včeraj je bil dan državnosti
Domoljubje kot bivanjska drža. Odgovor na komentar dr. Borisa Vezjaka
Filozof Boris Vizjak se je v članku Nova uganka domačega novinarstva: slovenski polži in njihova ljubezen po domače obregnil ob domnevne nekonsistentnosti in bizarnosti v mojem nedavnem prispevku za Delo Domoljubje je v predmetu ljubezni. Dr. Vizjak se sprašuje, če v svojem poudarjanju, da domoljubje ni toliko ljubezen do države kot bolj cenjenje tega, kar… Continue reading Domoljubje kot bivanjska drža. Odgovor na komentar dr. Borisa Vezjaka
Dol s panoji. Saj nas imate že v rokah!
“To bi bil dober začetek filma!” sem si rekel, ko sem se enkrat na avtobusu ozrl okrog sebe in opazil neverjetno razdaljo med obrazi potnikov in evforijo oglasnega sporočila, ki se je slišalo iz radia. Utrujeno zdolgočaseni obrazi so na zvočnem ozadju bombastičnih reklam za to ali ono življenjsko rešitev delovali kot resignirani vojaki, ki… Continue reading Dol s panoji. Saj nas imate že v rokah!
Posedet še mal v avtu …
Odkar sem postal pravi prebivalec tradicionalne vrste kapitalizma, z redno službo in avtom, s katerim se vozim na delo, imam priložnost gledati na svet iz povsem novih perspektiv. Čeprav je šele dober mesec dni, kar nisem več nekaj med free-lancerjem, študentom in podpredsednikom društva, pač pa pravi pravcati “delavec”, sem se že prepričal v avtorstvo… Continue reading Posedet še mal v avtu …
Elon Musk: Navodila za sanjanje
V dobi, ko oder moralne vzvišenosti napolnjujejo predvsem napredni, družboslovno opremljeni aktivisti, me v političnem in moralnem smislu mnogo bolj od vseh teh glasnih izboljševalcev sveta gane strojnik – inženir. Kakšni časi! Elon Musk me navdihuje. Dejstvo, da se eden najbogatejših Zemljanov tako sproščeno šali na Twitterju, me na svoj način pomirja, “neprebujenost” tako vplivnega… Continue reading Elon Musk: Navodila za sanjanje
Vsi moji kraji vraščenih knjig
Najbrž nisem edini, ki ob branju knjig, ki se po notranji nujnosti dogajajo v nekem ne-prostoru, celo v nekem zunajčasju, sadi duhovne portale v konkretnost prostora. Skoraj vsaka knjiga, ki jo berem – še posebej, če je ne berem v svoji sobi -, se nekam usidra. V konkreten prostor, kjer sem jo bral. Tisti prostor… Continue reading Vsi moji kraji vraščenih knjig
Svoboda pred državo – svoboda za cerkve
Ste zasledili “incident”, v katerem se je evropska skrajna desnica postavila v bran pravicam muslimanov? Ali pa tistega, v katerem je skrajna levica daljnega Vzhoda tamkajšnjo islamsko skupnost vzgojila v svobodne in neodvisne državljane? Ali kako je ena od slovenskih cerkva ubranila nič manj kot temeljno državljansko svoboščino? Več kot dovolj materiala za analitični sken… Continue reading Svoboda pred državo – svoboda za cerkve
Zdaj imam pipo. – Kratek esej o predmetih in stvarnosti
Za rojstni dan so mi prijatelji kupili pipo. Zdaj je zadoščeno vsem pogojem, da se v intimi lastne nečimrnosti počutim intelektualec. Prvovrstna naslada! No, glavni sponzor in organizator tega obdarovanja je bil cimer Danijel, s katerim sva poleti odvandrala eno turo od Ljubljane do Ankarana. In ko sva tako pohajkovala vzdolž Nanosa, sva rekla eno… Continue reading Zdaj imam pipo. – Kratek esej o predmetih in stvarnosti
Za hlače gre!
Razlika med petkom in svetkom v času, ko svetkov ne povezujemo več s kakimi posebnimi luknjami v košari božje milosti, pač pa jih bolj ali manj razumemo kot konvencije, kot dogovorna praznovanja, na koncu koncev limitira v razliko v hlačah. Spomnim se, kako so se salezijanski bratje v Želimljah, v svojem “samostanu”, četudi so bili… Continue reading Za hlače gre!
Tenkočutno o občutljivem
Argument za kar največjo pravno zaščito pred spolnim nadlegovanjem oz. spolnimi zlorabami – v obliki pravnega koncepta “samo ja pomeni ja” je samorazviden: kar se da zaščititi spolno integriteto posameznika. Vrednota zaščite telesnega dostojanstva je javno prepoznana – nenazadnje se na svojstven način pokaže ob grozečih komentarjih pod kako od novic o spolnem predatorstvu. V… Continue reading Tenkočutno o občutljivem
“Ta človek ni bil nič posebnega!”
Nedavni “incident” v oddaji Faktor na TV3, v katerem je voditeljica Norma Brščič govorila o tem, kako da je razprava o domnevno podpovprečnem inteligenčnem kvocientu Afričanov totalni tabu, ter burni odzivi na njene besede, češ da gre za očiten in obsodbe vreden primer rasizma, ponujajo svojevrstno iztočnico za razmislek o temeljih, na katerih v 21.… Continue reading “Ta človek ni bil nič posebnega!”
Salutiram bivajočnosti! O gestah in vektorjih milosti
Ne vem, ali gre za zaskrbljujoč simptom koronske osamitve, za posledico vse večje radikalizacije in militantnega duha v družbi ali pa za laskavo znamenje posebne mistične občutljivosti, ampak gesta salutiranja mi je vse bliže. Kar salutiram! Čemurkoli, komurkoli! Salutiram bivajočnosti. Zjutraj salutiram ob pogledu skozi okno. Stopim skozi vrata sobe, salutiram. Salutiram pred prihajajočim. Da… Continue reading Salutiram bivajočnosti! O gestah in vektorjih milosti
Vektorji
“Seveda se v dlaneh ne skriva nobena posebna duhovna energija, in seveda ta energija ne prihaja iz srca. Saj smo v 21. stoletju in nismo neki zabiti ezoteriki! In vendar – v dlaneh se skriva posebna duhovna energija in prihaja iz srca.”
Ne oklepaj, druga pisava
Pričakovanja o tem, koliko časa naj bi še trajalo to izredno stanje, vplivajo na našo interpretacijo tega obdobja v naših življenjskih pripovedih. Sam sem si to obdobje, “ki ga bo bržkone v mesecu-dveh konec,” nekoliko lagodno in lenobno interpretiral kot nekakšen čas v oklepaju, pavza, izvzel sem ga iz polnovrednega članstva v času, ki si… Continue reading Ne oklepaj, druga pisava